Ahmed Muhamedbegović (foto: Uradni facebook profil kluba)

Lestvica tega še ne kaže, toda Olimpija v zadnjih tednih opazno raste in prvič v raztreseni sezoni dobiva obliko ekipe, ki ima rep in glavo. Poznavajoč uvodne mesece sezone, ko je Olimpija delovala kot nekaj povsem diametralno nasprotnega, je Federicu Bessoneju uspelo veliko delo, saj je uspel umiriti kaos na igrišču ter ekipi nadeti podobo, ki je na včerajšnji tekmi osmine finala pokala Pivovarne Union proti Celju prišla do popolnega izraza.

Olimpija je proti Celju spominjala na Sanchezovo Olimpijo – ne najbolj estetično navdušujočo, a zelo disciplinirano, agresivno in s popolnim nadzorom nad dogajanjem na igrišču. Celjani morebiti v celi sezoni še niso naleteli na nasprotnika, ki bi jih tako oddaljil od zadnje igralne tretjine – Olimpiji se je tokrat pripetila le ena napaka, po kateri je svoje delo opravil vse boljši Matevž Dajčar, ki je mojstrsko ubranil strel Danijela Šturma.

Uvrstitev v četrtfinale slovenskega pokala je za zmaje dobra novica, po kateri so hrepeneli tako rekoč vse od začetka sezone. Po izpadih Maribora, Celja in Kopra bo Olimpija izrazit papirnati favorit za zmago, čeprav so takšne teorije dostikrat lahko zelo nevarne – navsezadnje že v četrtfinalu Ljubljančane čaka mlada ekipa Brinja, ki je v predhodni fazi tekmovanja na kolena spravila že enega izrazitega favorita.

Celjani so glede na visoke standarde uvodnih mesecev sezone v zadnjem času padli in na njihovo srečo se jim je ta padec zgodil tik pred zimskim premorom. Olimpija je včeraj pokazala, da so agresivna obramba in nenehen pritisk na žogi recept za ustavitev Celjanov, Federico Bessone pa je dokazal, da je trener za velike tekme.

To je bila namreč že tretja tekma tovrstnega tipa, na kateri je njegov načrt deloval – najprej ob 'fajterskem' remiju v Celju v ligi, nato na večnem derbiju v Ljudskem vrtu in nazadnje še včeraj v Stožicah. Olimpija na nobeni od teh treh tekem ni bila v vlogi favorita oziroma je bila v očeh marsikoga že v naprej obsojena na poraz.

Bo Dimitar Mitrovski veliko orožje Olimpije v drugem delu sezone?

Kakor se dviguje Olimpija, se vse bolj dviguje tudi zvezdniški makedonski prišlek Dimitar Mitrovski, ki v bolj centralni vlogi vse bolj postaja igralec, ki bi lahko v ekipi Olimpije igral vlogo, kakršno denimo v Celju igra Mario Kvesić. Manjkajo goli in asistence, vendar pa njegove predstave postajajo vse bolj stabilne, kar je vsekakor dober obet pred drugim delom sezone.

Proti Celju je pozitivno izstopalo še nekaj igralcev, za katerimi je v celoti gledano jesen za pozabo. Dino Kojić je pokazal iskrivost, ki ga je krasila v uvodni fazi prejšnje sezone, na levem krilu je bil razigran že pozabljeni Nemanja Motika, posebne pohvale pa si zasluži tudi Jan Gorenc, ki se je prilepil na Kvesića in s tem odrezal ključnega celjskega povezovalca igre.