Olimpija (foto: pigac.si)
Olimpija potrebuje okrepitve, toda zaenkrat je kadrovala precej skopo. Nič ne kaže na to, da bi Adam Delius investiral kaj več denarja.
Nogometaši Olimpije so na pripravah v Španiji, kjer postavljajo temelje za igro v spomladanskem delu sezone. To počnejo brez obeh osrednjih napadalcev Ivana Durdova in Alexa Tamma, ki sta zapustila zmajevo gnezdo. Odšlo je še nekaj drugih igralcev, prišla pa sta dva vezista, spet tujca, kot je pri Olimpiji že v navadi. To sta Ganec Kelvin Ofori in Portugalec Bruno Lourenço. Glede na povsem spodletelo poletno kadrovanje je javnost (upravičeno) skeptična do teh novincev.
Uprava očitno ne razmišlja o slovenskih nogometaših, ki jih Olimpiji kronično primanjkuje. Nadaljuje trend potujčevanja moštva, čeprav se ji z razpadom Domžal ponuja lepa priložnost, da bi nekoliko okrepila bazo mladih domačih igralcev. Tudi vprašanje osrednjega napadalca ostaja nerešeno. Bo na tem položaju igral Pedro Lucas? V šampionski sezoni pod Victorjem Sanchezom se je izkazalo, da se Brazilec bolje znajde na krilu kot na devetki.
Zdi se, da v klubu niso zares naslovili razlogov za katastrofalno jesen. Pretirane prevetritve igralskega kadra zaenkrat niti ni bilo, kar ni slab znak, saj je vehementno menjavanje igralcev vsakega pol leta recept za neuspeh. Toda zdi se, da s prihodom Oforija in Lourença Olimpija samo ponavlja vzorce iz preteklosti.
Čeprav je predsednik Adam Delius še nedolgo nazaj govoril o pomladitvi in o naslanjanju na slovenske igralce, je tistim, ki poznajo razmere v klubu povsem jasno, da so to prazne besede. Na priprave je sicer odšlo kar enajst mladincev, vendar bo veliko presenečenje, če bo katerikoli od njih spomladi dobil kaj več kot nekaj minut.
Najbolj pozitivna novica za navijače Olimpije je vrnitev Matevža Vidovška po bolezni. Kultni vratar, ki je odigral ključno vlogo pri obeh naslovih državnih prvakov pod to upravo, bo verjetno potreboval še nekaj časa, da se vrne v staro formo, toda prvi znaki so dobri in povsem možno je, da bo stopil med vratnice že 31. januarja proti Muri.
Trener Federico Bessone bo imel zdaj dovolj časa, da dela s temi igralci in kmalu bo jasno ali ima dovolj znanja, da moštvo dvigne na višjo raven. Jeseni je pokazal, da mu bolj odgovarjajo tekme proti močnejšim nasprotnikom, ki se odprejo, ko pa je moral "odklepati" obrambe manjših klubov, ki najraje igrajo na tranzicijo, mu ni šlo preveč dobro.
Olimpija bo spomladi verjetno boljša, kot je bila jeseni, saj slabša – iskreno – sploh ne more biti. Vseeno pa se zdi malo verjetno, da bo v bližnji prihodnosti s takšno kadrovsko politiko še konkurenčna za naslov precej bogatejšima konkurentoma iz Štajerske. Konstantno novačenje novih "naključnih" tujcev, brez nekega dolgoročnega strateškega plana, se ne zdi prava pot za klub.
Jasno je, da Olimpija finančno ne more konkurirati Celju in Mariboru, saj lastniki teh dveh klubov razpolagajo z denarjem, ki presega vse razumne parametre slovenskega nogometa. Zato bi morala biti Olimpija inovativna. Morala bi iskati dodano vrednost doma, morala bi biti aktivna pri odkrivanju talentov na lastnem dvorišču, morala bi se osredotočiti na dolgoročno delo.
Za kaj takega pa ta uprava nima ne vizije ne želje. Zato se bodo morali navijači sprijazniti z vedno bolj potujčeno, vedno bolj nesmiselno selekcionirano Olimpijo, ki bo počela stvari tako, kot jih je pod Deliusom in Barišićem počela do zdaj. V preteklosti jima je nekajkrat uspelo pripeljati prave ljudi, tako trenerje kot igralce, a sta hitro začela pljuvati v lastno skledo in sta podrla vse, kar je bilo zgrajeno. Na dolgi rok takšen pristop ne more prinesti napredka.