Oblak ima spektakularno prihodnost

Da se je ob pravem času znašel na pravem mestu, bi bilo kar malce podcenjevalno reči za Miguela Angela Moyaja, ki je za mnoge presenetljivo prevzel vlogo prvega vratarja Atletica Madrida. Kljub temu, da je več sezon branil na najvišjem nivoju v La Ligi, je dejstvo, da je v klub prišel za šestkrat nižjo ceno od Jana Oblaka, napovedovalo njegovo vlogo rezervista.

Balearčan je ob poškodbi Oblaka z izjemno zanesljivimi predstavami prepričal trenerski štab in glavnega trenerja Diega Simeoneja, ki je zaenkrat opustil idejo o rotiranju vratarjev v domačem prvenstvu in v Evropi. Moya je dosedanji potek sezone opisal v pogovoru za dnevnik AS.

"Jasno je, da včasih prestop zaradi svoje cene ustvari neka pričakovanja. Verjamem, da je obstajal del ljudi, ki spremljajo špansko ligo, ki so me poznali," se je anonimnega prihoda v klub spomnil Moya, ki je še enkrat dokazal, da je nogomet (še posebej za vratarje) igra izkoriščanja redkih priložnosti:

"Mislim, da so navijači na splošno mislili, da imamo vratarsko mesto dobro pokrito s takšnim vratarjem, kakršen sem jaz, ki je odigral deset sezon v Primeri in z drugim vratarjem, kakršen je Oblak, ki ima spektakularno prihodnost, in ki je prišel po osvajanju trofej z Benfico, in ki je stava za prihodnost Atletica. Ljudje doma delajo lastne začetne enajsterice, nato pa je na trenerju, da izbere. Edino, kar počnem jaz, je, da skušam trenerju otežiti izbor, da me vidi sposobnega in tekmovalnega."

Oblaku je Simeone priložnost za tekmovalni debi ponudil v Pireju, kjer je Moya prvič po začetku sezone igral vlogo rezervista. Rdeče-beli so nato prvič v sezoni dobili kar tri gole in Škofjeločan od tedaj ni več stopil med vratnici.

"Pred tekmo mi je Simeone rekel, da bo igral Jan, ker se mu zdi primerno," je nadaljeval Moya: "Moje mnenje se ni spremenilo, saj sem že igral deset uradnih tekem z Atleticom. Moraš se naučiti, da ko ne igraš sam, je tu soigralec, ki to stori. Ni se vredno pritoževati in protestirati, to ni prava pot. Na treningih moraš pokazati, da si pripravljen. Tudi zdaj, ko me je 'mister' (trener, op. a.) poslal na vse te tekme, lahko še vedno izbira in vedno nam dokazuje, da to počne zaradi dobrobiti ekipe."

Menjavanje vratarjev med domačimi in evropskimi tekmovanji je lani populariziral trener mestnega tekmeca Carlo Ancelotti, ki je tako (kolikor toliko) zadovoljna ohranil Ikerja Casillasa in Diega Lopeza. O podobni potezi naj bi zdaj razmišljal tudi selektor državne reprezentance Vicente del Bosque, medtem ko bi Simeone po rotacijah lahko znova posegel za tekme v španskem pokalu.

"Ko sem debitiral v Primeri še pet ali šest let kasneje to (rotiranje, op. a.) ni bilo pogosto. Takrat je bilo normalno, da si imel prvega vratarja in eno menjavo. V zadnjih letih trenerji prihajajo z drugačnimi idejami, ki so spremenile miselnost," je povedal Moya:

"Prav tako je večja tekmovalnost, saj sta v mnogih ekipah dva vratarja visokega nivoja in trenerji se morajo včasih boriti s težko odločitvijo. Rezervista imajo v mislih in mu želijo dati priložnost, z njim tudi igrajo. To vidimo v evropskih tekmovanjih in vsakič bolj bomo morali sprejeti to menjavanje na tem tako specifičnem položaju, kakršen je naš."

Za Moyaja je bila nedavna tekma Lige prvakov z Juventusom posebna zaradi tega, ker se je vrnil v tekmovanje, kjer je nekoč še kot član Valencie doživel skorajda usodno poškodbo, ki je enega najobetavnejših vratarjev poslala med anonimneže. Na Calderonu je proti belo-črnim premagal enega največjih kolegov Gianluigija Buffona.

"Da, bilo je nekaj posebnega, ker sem pri Valencii debitiral v Ligi prvakov, toda hitro sem se v tem tekmovanju tudi poškodoval in bil odsoten z igrišč, kamor se nisem več vrnil," se je boleče zgodbe z Mestalle še spomnil Moya:

"Imel sem veliko željo in krog se je lepo sklenil. Debi, zmaga in ničla proti ekipi, ki še ni izgubila, z velikim vratarjem nasproti ... Izkušnje pripeljejo do tega, da skorajda nevede v tekmi počneš majhne reči, ki jih pred osmimi ali desetimi leti nisi, ker si bil bolj impulziven. Za ekipo je dobro imeti impulzivnega in mladega vratarja, toda včasih moraš oddajati to mirnost s podrobnostmi, denimo da se vržeš na tla in povaljaš po tleh nekaj sekund, veliko komuniciraš z ekipo v trenutkih, ko to potrebuje. Izkušnje se niti ne kupijo niti se jih ne priučiš, pridejo sčasoma. Tiago in Gabi sta prav tako takšna primera."