(foto: Getty Images)
Bayernova nogometna lekcija je v Angliji sprožila nov val zgražanja na račun nekonkurenčnosti Arsenala. Nov evropski polom zmanjšuje argumente za nadaljevanje dve desetletji trajajoče vladavine Arsena Wengerja.
V dneh pred tekmo
Arsenal : Bayern so se angleški mediji veliko ukvarjali s trenutno neprepričljivo formo bavarskega giganta. Kot da bi želeli sami sebe prepričati, da se po letih predvidljivih izpadov brez navdiha Arsenalu ponuja priložnost za lepo evropsko pomlad.
Tekma pa se ni obrnila zgolj po pričakovanjih, pomenila je celo
novo najnižjo točko moštev trenerja
Arsena Wengerja v evropskih tekmovanjih. Poraz v Műnchnu je bil tako
brutalen, tako sramotilen, da je čas za nova eksistencialna vprašanja glede trenutne Arsenalove ekipe.
Trener tu seveda ni imun. Daleč od tega.
Wenger je postal utelešenje "statusa quo" v katerem se je moštvo znašlo v zadnjih letih. Ponižanje proti Bayernu pa je nova priložnost, da rastoča množica njegovih kritikov ponovno nabrusi nože. Francoski trener, ki ima s klubom sklenjeno le še nekajmesečno pogodbo, tako
blizu koncu svoje dve desetletji trajajoče ere na klopi kluba še ni bil.
"Wenger se bo sam odločil, če bo odšel," pravi legendarni kapetan Manchester Uniteda
Roy Keane. "
Zdi se, da pritisk s strani uprave ne obstaja. Le Wenger sam bo vedel, če je čas, da odide, je pa v Münchnu deloval zelo utrujeno,« je dodal vedno direktni in kritični Keane, večni dvomljivec trenutne Arsenalove zasedbe.
"Igrali so zelo, zelo slabo, ampak nisem presenečen. Kaj ste pa pričakovali? Da bodo prišli do rezultata? Bayern niti ni igral na svojem najvišjem nivoju, to ni bilo potrebno," je dodal nekdanji irski reprezentant in konkretno udaril po Wengerjevem moštvu.
"Vedno se ponavljamo. Manjkajo vodstvene sposobnosti na igrišču, premalo je želje, na tem nivoju pa tudi niso dovolj kakovostni. Imajo dva solidna igralca, vse ostalo je povprečje. Ko sem ob koncu videl Gibbsa s kapetanskim trakom ... Če je on tvoj kapetan, vodja, potem si v velikih težavah."
Sedem let osmine finala
Wenger je po tekmi priznal, da lahko le čudež prepreči
sedmi zaporedni izpad v osmini finala. Statistika Arsenalove nekonkurenčnosti v Ligi prvakov pa prinaša boleče branje za navijače. Topničarji tekme v izločilnih bojih niso dobili od
marca 2010, ko je hat-trick proti Portu ob zmagi s 5:0 zabil večno zasmehovani
Nicklas Bendtner. Arsenal je bil takrat zadnjič v četrtfinalu, vmes pa so se med osem najboljših uvrščali tudi klubi kot ciprski
Apoel,
Schalke,
Malaga,
Wolfsburg in
Galatasaray.
Uvrstitev v osmino finala lahko primerjamo kar z Arsenalovim drugim svetim gralom: konstantnim uvrščanjem med najboljše štiri v Angliji, kar prinaša nastop v Ligi prvakov. Arsenal zdaj prihaja v komfortno cono sezone, kjer se najbolje znajde. Izpadel bo/je iz Lige prvakov, izgubil je realne možnosti v boju za naslov državnega prvaka, tako da lahko neobremenjeno lovi
četrto mesto, kar je definicija druge polovice dolgoletne Wengerjeve vladavine.
Arsenal: ekipa za majhne tekme
Arsenalova nemoč v Münchnu je bila izražena skozi številne
amaterske posnetke in fotografije, ki so preplavili socialna omrežja v urah po tekmi. Na eni izmed fotografij po petem golu Bayerna lahko vidimo ob stranski črti čepečega
Alexisa Sancheza. Zamišljeni, od ostalih odmaknjeni prvi zvezdnik moštva je deloval kot človek, ki si želi biti sto kilometrov stran, v bolj ambicioznem in konkurenčnem klubu.
Aleixs ima, tako kot
Mesut Özil, pogodbo sklenjeno le do poletja
2018. Za razliko od nemškega reprezentanta je Čilenec prava energetska bomba in je v tej sezoni sam vlekel ekipo. Özil pa je v svoj
curriculum vitae vpisal le še eno tekmo, kjer je bil povsem neviden. Njegov nogomet je preslikava vsega, kar je narobe z
Arsenalom. Na dober dan lahko deluje poetično, skozi celotno sezono pa vse prevečkrat zataji na ključnih tekmah. Proti velikimi nasprotnikom v tej sezoni je Nemec pripravil le 14 priložnosti za soigralce in je brez asistence za gol. Proti Chelseaju, Man Unitedu, Tottenhamu, Man Cityju, Liverpoolu, Bayernu in Paris St. Germainu je Arsenal v tej sezoni igral devetkrat in dobil le
eno tekmo. Iz tega lahko zaključimo, da je Arsenal moštvo za
majhne tekme brez pritiska.
Arsenalova posest v Münchnu (
25,8%) je bila
četrta najnižja v letošnji sezoni Lige prvakov. Manj sta imela žogo v svojih nogah v tej sezoni le
Dinamo na domači tekmi s Sevillo in
Rostov na obeh tekmah skupine proti Bayernu. Topničarji so torej padli v družbo "outsiderjev", pa čeprav so v zadnjih dveh poletnih prestopnih rokih zapravili več kot
200 milijonov evrov za okrepitve in imajo primerljiv proračun za plače z Bayernom. Kljub temu se je v sredo na igrišču zdelo, da sta se srečali ekipi iz različnih nogometnih galaksij.
Zato je bil večer v Münchnu dodaten korak k
neizbežnemu koncu Wengerjevega Arsenala.