Gianluca Prestianni (foto: //)
Rasizem v ligi prvakov je nesprejemljiv, a je žal del trenutnih "trendov", ki vladajo svetu in vse bolj tudi nogometu.
Vsi, ki spremljajo nogomet vedo, kaj se je zgodilo prejšnji teden na kultnem štadionu Luz v Lizboni. Na tekmi play-offa lige prvakov za preboj v osmino finala, ko sta se pomerila Benfica in Real Madrid, je Argentinec Gianluca Prestianni prekril svoja usta z majico in nekaj rekel Brazilcu Viniciusu Juniorju. Vinicius je burno reagiral in takoj opozoril francoskega sodnika Françoisa Letexiera, da ga je dvajsetletni bočni vezist rasistično žalil.
Vsi, ki spremljajo nogomet, vedo tudi, kaj je bilo potem. Po velikem razburjenju se je tekma nadaljevala, vendar to ni bila več prava nogometna tekma. Nad njo je visel temen oblak. Po tekmi so o incidentu govorili vsi vpleteni. Prestianni je trdil, da ni rekel nič rasističnega, Vinicius je rekel, da so rasisti strahopetci, ki si morajo usta skrivati za majico, Kylian Mbappe se je postavil v bran soigralcu, trener Benfice Jose Mourinho pa se je vprašal zakaj se to vedno dogaja Viniciusu. In nato trdil, da Benfica ni rasističen klub, saj je zanjo vendarle igral veliki Eusebio!
Reakcije Prestiannija, Viniciusa in Mbappeja so pričakovane. Jasno, da Argentinec ne bo priznal kaj je (domnevno) storil, saj ni dokazov proti njemu. Jasno je, da bo Vinicius razburjen in jezen in enako velja za Mbappeja. Reakcija Mourinha pa je vendarle nekoliko nepričakovana, saj je poskušal krivdo za incident prevaliti na žrtev.
Da smo si na jasnem. Vinicius Junior ni simpatičen skoraj nikomur razen navijačem Madrida in brazilske reprezentance. Je aroganten, vzvišen, otročji, izzivalen, žaljiv. Klasična primadona. Takšnih ljudi je v nogometu ogromno. Če ti od malega govorijo, da si nekaj posebnega, da si poseben talent, da si oh in sploh najboljši, potem ti to pride v glavo. Njegovo obnašanje na igrišču je velikokrat pod vsako kritiko.
Ampak da ga zaradi tega nekdo žali na rasni osnovi, to je pa nesprejemljivo. Sploh v teh časih, ko toksični politiki razpihujejo sovraštvo vseh vrst, ko je populizem na pohodu, ko mnogi poskušajo normalizirati sovražni govor, ko se nekateri trudijo relativizirati celo genocid. To so nevarni časi.
To, da je Vinicius antipatična primadona nima nikakršne povezave z barvo njegove kože. To je stvar karakterja, vzgoje, samorefleksije. To so povsem človeške lastnosti. Zato je zelo povedno, da ga ljudje, ki jih njegovo obnašanje žali, želijo užaliti na rasni osnovi. To je njihov problem, ne njegov. Ljudje (navijači, nasprotni igralci, kdorkoli) očitno smatrajo, da je to sprejemljiv način, da nekoga užališ. In to je problem družbe kot celote.
Nogomet bi moral biti eskapizem. Pobeg od krute resničnosti sveta v katerem živimo. Pa ni. In nikoli ne bo. Nogomet ni izvzet iz družbe v kateri se igra. Če je ta družba rasistična, potem bo rasizem prisoten tudi v nogometu. Je argentinska družba rasistična? Je. Je portugalska družba rasistična? Je. Je brazilska družba rasistična? Je. Je španska družba rasistična? Je. Podobne incidente smo imeli tudi že pri nas. Tudi slovenska družba ni imuna na rasizem, prej nasprotno. Je rasizem velik svetovni problem? Je.
UEFA trdi, da bo zadevo seveda raziskala. Veliko bo velikih besed o tem, da rasizem nima mesta v nogometu. Spremenilo pa se ne bo kaj dosti. Psi lajajo, karavana gre dalje. To je svet v katerem živimo. Nogomet ga ne bo spremenil.