Bodo/Glimt (foto: Getty Images)
Znanje, mentaliteta, prilagodljivost, vztrajnost. Ne (le) denar! Zgodba Bodo/Glimta je unikatna v nogometni Evropi, lahko pa bi bila navdih za slovenske klube.
Norveško mesto Bodø leži znotraj severnega tečajnika oziroma arktičnega kroga, skoraj 1200 km od prestolnice Oslo na jugu države in kakih 2500 km od severnega pola. S približno 43.000 prebivalci je šele 15. največje mesto na Norveškem, vendar ima kljub temu enega najuspešnejših norveških nogometnih klubov v zadnjem obdobju.
Fotballklubben Bodø/Glimt je v zadnjih petih letih osvojil štiri naslove norveškega prvaka in dosegel nekaj opaznih uspehov tudi v evropskih tekmovanjih. V tej sezoni pa jim je povrh vsega uspelo nekaj, kar ni doslej dosegel še noben norveški klub – uvrstili so se v polfinale lige Europa. Za moštvo, ki je še leta 2017 igralo v drugi ligi, leta 2010 pa je bilo na robu bankrota, je to res neverjeten dosežek.
Klub ima dolgo in bogato zgodovino. Ustanovljen je bil sredi prve svetovne vojne, v drugi polovici leta 1916 kot FK Glimt, kar pomeni blisk. Toda leta 1948 so se odločili, da v klubsko ime dodajo mesto, ker je v nekoliko južnejšem mestu Trøndelag že obstajal klub s tem imenom. Najprej so se imenovali Bodø-Glimt, vendar so v osemdesetih letih med imeni raje vstavili poševnico, ker je pomišljaj ponavadi ločeval klube na stavniških lističih in je zaradi tega prihajalo do zmede.
Več kot pol stoletja klub ni smel sodelovati v norveških nacionalnih tekmovanjih, saj je zveza smatrala, da so severni klubi predaleč in imajo preslaba moštva za državno konkurenco. V pokalu so severnjaki prvič lahko sodelovali šele leta 1963, v prvo ligo pa so jih blagovolili spustiti šele leta 1972. In tako se je Bodø/Glimt leta 1976 končno prebil med elito.
Že pred tem pa so osvojili svojo prvo lovoriko, ko so leta 1975 zmagali v norveškem pokalu in v naslednji sezoni sodelovali v pokalu pokalnih zmagovalcev. V prvem krogu jih je izločil Napoli, ki je na daljnem severu zmagal z 2:0, doma na San Paolu pa komaj 1:0, zaradi česar so jim lastni navijači žvižgali.
Pol stoletja kasneje je Bodø/Glimt precej bolj domač v Evropi. V zadnjih petih letih so igrali že z mnogimi velikani evropskega nogometa in dokazali, da spadajo zraven. V koronskem letu 2020 so igrali na San Siru in tesno izgubili z Milanom (2:3) v kvalifikacijah za ligo Europa, v sezoni 2021/22 pa so se uvrstili v skupinski del konferenčne lige, kjer so na prafaktorje razbili Mourinhevo Romo (6:1). Z zmagama proti Celticu (ki ga je takrat vodil Ange Postecoglu) in AZ Alkmaarju so prišli vse do četrtfinala, kjer jih je izločila prav – Roma.
V sezoni 2022/23 jih je v play-offu za ligo prvakov izločil zagrebški Dinamo, potem ko so Norvežani že dobili prvo tekmo na Maksimiru. Padli so v skupinski del lige Europa, kjer so se dostojno merili z Arsenalom in PSV Eindhovnom. V naslednji sezoni so spet prišli do skupinskega dela konferenčne lige, kjer so bili enakovredni Clubu Bruggeju in Bešiktašu, v play-offu pa jih je nato komaj izločil Ajax.
In tako pridemo do letošnje "čudežne" sezone, ko jih je v play-offu za ligo prvakov spet po hudem boju izločil velikan iz bivše Jugoslavije, tokrat Crvena zvezda, nato pa so v ligaškem delu lige Europa igrali z velikani kot so Porto (3:2), Manchester United (2:3), ponovno Bešiktaš (2:1) in Nice (1:1). V izločilnih bojih so premagali Twente, Olympiacos in v četrtfinalu še Lazio. V polfinalu pa so prekrižali sablje s Tottenhamom in se jim na prvi tekmi dobro upirali v Londonu.
Kako je torej prišlo do tega, da je klub iz majhnega provincialnega norveškega mesta na skrajnem severu Evrope, tako uspešen in konkurenčen v kontinentalnih tekmovanjih? "Askeladden," pravi predsednik kluba Inge Henning Andersen. To je izraz, ki pomeni sposobnost, da se s pogumom in iznajdljivostjo prebiješ čez ovire. "Dejstvo je, da nihče ni vložil denarja v ta klub," pojasni. "Karkoli imamo, smo si zaslužili sami."
Gre za povsem organsko rast, ki temelji na trdem delu, znanju in pametnemu poslovanju. Trener Kjetil Knutsen je na klopi že sedem let in ima izredno sposobnost, da igralce, ki so bili pri drugih norveških klubih "odvečni" dvigne na višji nivo in vklopi v svoj sistem dela. V mnogo primerih se je že zgodilo, da je Bodø prodal kakšnega igralca za lep dobiček, ko pa se mu drugje ni uspelo uveljaviti, se je vrnil in ponovno zacvetel v Knutsnovem funkcionalnem sistemu 4-4-3.
Klub ima tudi nekoliko inovativen pristop k pripravam na tekme. Mentalne priprave vodi bivši vojaški pilot Bjorn Mannsverk, ki je strokovnjak za meditacijo in čuječnost.
Velika večina nogometašev je Norvežanov, mnogi med njimi iz lokalnega okolja, tako da razumejo kaj ta klub pomeni za norveški sever. Ne gre samo za nogomet. Klub je za regijo vir ponosa in predstavlja enega od načinov, kako lahko severnjaki svojim sonarodnjakom iz južnega dela države dokažejo, da niso "kmetavzi", za kakršne jih imajo. Na tekme Bodø/Glimta hodijo ljudje iz vseh krajev te regije, recimo iz 300 km oddaljenega Harstada ali z otočja Lofoti, za kar je potrebno preživeti tri ure na trajektu.
Štadion Aspmyra sprejme 8.270 gledalcev in je na velikih evropskih tekmah seveda poln, zelo dober pa je tudi obisk na tekmah norveške lige. Letošnja norveška sezona se je komaj začela, tako da je Bodø/Glimt doma igral samo dve ligaški tekmi proti ne preveč atraktivnima nasprotnikoma. Kljub temu je bilo proti moštvu HamKam 6.005 gledalcev, proti KFUM-u iz Osla pa 5.910.
Ton navijaškemu vzdušju na Aspmyri daje ultras skupina J-Feltet, ki je bila ustanovljena že konec leta 1974, današnje ime pa nosi od leta 2018. Navijaška kultura je zelo bogata, ena od posebnosti pa je navada, da navijači na tekme prinesejo ogromne rumene zobne ščetke. Ta tradicija se je začela v sedemdesetih letih, ko je vodja navijaške skupine želel v slogu dirigenta s palčko dirigirati petju, pri roki pa ni bilo drugega kot rumena zobna ščetka.