Dario Kolobarić je za Gorico dosegel dva zadetka proti Olimpiji. (foto: //)
Gorica je bila le nekaj minut oddaljena od zmage proti Olimpiji, ki bi ji prinesla odmik od Tabora in vrnitev v boj za osmo mesto. Najbolj zaslužen za to je bil Dario Kolobarić, ki je dosegel oba goriška zadetka, tudi sicer pa 23-letnik dokazuje, da še zdaleč ni za odpis.
Dario Kolobarić je 23-letnik z veliko različnimi ter raznovrstnimi izkušnjami. Od sladkih, kot je prestop v nogometno tujino, do grenkih, kar predstavlja obdobje neigranja in nepomembnosti. Slednje se mu je zgodilo v Kopru v prvi polovici aktualne sezone, kjer ni našel svojega mesta pod toplim koprskim soncem. Res je, zaigral je na 15 tekmah v Prvi ligi Telemach, a minutaža je bila skromna, le nekaj več od 500 odigranih minut, učinek pa še bolj, saj je ostal brez doseženega zadetka.
Zimska selitev je bila logična posledica, prav zares pa tudi nuja, če je želel Kolobarić prebuditi svojo nogometno kariero in oživeti sanje po izkoriščenju in unovčenju enormnega potenciala. Gorica verjetno ni bila prva napadalčeva želja, je pa bila ena od danih možnosti v danem trenutku in mož iz Teslića v BiH se je z izzivom spoprijel z obema rokama in v grško-rimskem slogu.
V spomladanskem delu prvoligaške sezone je Kolobarić nemudoma postal gonilna sila Gorice v boju za obstanek med elito. S svojo prezenco, fiziko in zmožnostjo konstantnega teka ter hitrih sprintov moštvu nudi kakovost več. Do tega trenutka je na 10 prvenstvenih tekmah že močno izboljšal vsoto odigranih minut glede na koprsko obdobje, precej bolj obetavna pa je tudi statistična kolona, kjer se nasmihajo doseženi zadetki.
Hitra analiza doseženih zadetkov Daria Kolobarića nam daje vedeti, da je napadalec ustreznih lastnosti po dveh zornih kotih. V tem delu sezone je dosegel štiri zadetke, tri proti Olimpiji, ki se je skozi aktualno sezono sprehodila sila suvereno in to daje vedeti, da je karakterno močan, potrpežljiv pri čakanju na priložnost, učinkovit pri izkoriščanju in nagnjen k relativnem ignoriranju tekmeca na drugi strani terena.
Ob tem pa je nekdanji član sleherne selekcije mladih izbranih vrst Slovenije, v vseh se je tudi vpisal med strelce, poskrbel tudi za zmago, ki bi se lahko čez nekaj manj kot mesec dni izkazala za ključno goriško v boju za obstanek v ligi. Lastnoročno je z zadetkom odločil srečanje proti Taboru, ki je Gorici prineslo tri pomembne točke in neposredno prednost v primeru izenačenega števila točk.
Kolobarić je vsakdanjem pogledu mlad mož, v nogometnem smislu pa je daleč od neizkušenega napadalca. Nase je opozoril v mladinskih selekcijah Salzburga in Domžal, se kalil v slovenskem drugoligaškem bazenu pri Dobu, da bi kasneje na podlagi uspešnih iger med domačo elito v rumenem dresu kluba z brega Kamniške Bistrice pristal na selitev v Belorusijo, kjer se je skušal dokazati in karakterno preizkusiti pri Šahtarju iz Soligorska.
Je pri 23 letih prepozno za vrnitev med najboljše napadalce v Sloveniji? Je pri 23 letih to njegov zadnji vlak za vrnitev na mednarodno mapo napadalcev? In ali je pri 23 letih javnosti že pokazal vse, kar zna? Odgovori so ne, ne in še enkrat ne. Možak, ki v mnogočem spominja na nekdanjega legendarnega napadalca Domžal in slovenske reprezentance Zlatana Ljubijankića je na misiji, da Gorici zadrži elitni status, za tem pa se posveti nadgrajevanju ogromnega potenciala, ki ga brez dvoma poseduje.