Ni šale z brazilskimi rudarji

Spremljajte Nogomanio kot prednostni vir na Googlu
Dodajte Nogomanio med priljubjene vire v Google News in
prejemajte najpomembnejše nogometne novice med prvimi.

Ukrajinski magnat Rinat Akhmetov ima nekaj, kar nekaterim njegovim tajkunskim sorodnim dušam zelo primanjkuje. Šestinštiridesetletni multimiljarder, ki sedi na čelu korporacije SCM in velja za kralja jeklarske industrije v Ukrajini, je v nogometni klub Šahtar, katerega si lasti od leta 1996 naprej, vnesel to, kar se od pametnega poslovneža pričakuje. Kadrovanje, delo in razvoj kluba je v celoti prepustil stroki, ni nasedal impulzivnim odločitvam kot njegov ruski stanovski kolega Roman Abramovič, potrpežljivo gradil moštvo in ga na račun dolgoletnega staža Romuna Mircee Lucescuja, neomajnosti pri prodajah ključnih akterjev in močnemu brazilskemu pridihu naredil zelo svojevrstnega in dandanes tudi že zelo prepoznavnega.

Šahtar je moštvo, ki je v teoriji sestavljeno zelo preprosto, a hkrati tudi zelo učinkovito. Lucescu ni edina stalnica v klubu, ki prebiva na moderni Donbass Areni – poleg Romuna, ki se je v rudarski Donjeck preselil leta 2004, tam že celo večnost nastopa okostje ekipe v obliki kapetana Darija Srne, Romuna Razvana Rata in Čeha Tomaša Hubschmanna, ki skupaj igrajo že osem let, dolg staž pa lahko pripišemo tudi dvema igralcema, ki sta v letošnji izvedbi Lige prvakov stalnica v začetni enajsterici – branilec Oleksandr Kučer barve Šahtarja brani od leta 2006 naprej, vratar Andrej Pjatov pa je med vratnice stopil leto dni kasneje. Preverjeno in dobro uigrano moštvo dopolnjuje doma vzgojeni Jaroslav Rakitskij, ki je z začetne enajsterice izrinil nekdanjega nogometaša Barcelone Dmitra Čigrinskega, za navdih letos skrbi eno zadnjih velikih pridobitev kluba Henrik Mkhtaryan, pregled Šahtarjeve zasedbe pa nas tako kmalu popelje do "srčike" uspehov tega kluba. Brazilcev, seveda.



Brazilce si je "izmislil" Romun
Šahtar ni "brazilski" kar od vselej. Barvanje ukrajinskega moštva v rumene barve kariok sovpada s prihodom Romuna Mircee Lucescuja, ki je tedanjemu brazilskemu samotarju Brandau hitro priključil Elana, Jadsona in Matuzalema, ki so bili pravzaprav najbolj zaslužni za to, da je brazilski pridih v Donjecku obstal in se hkrati še postopno nadgrajeval. Vsi trije so najboljše predstave svoje kariere pokazali v majici Šahtarja, o tem, kako težko je zapustiti Donjeck pa veliko pove primer vezista Jadsona, ki je bil vrsto let član brazilske reprezentance, eden najbolj zaželenih Šahtarjevih nogometašev na zahodu, a je Ukrajino po šestih izjemnih sezonah zapustil šele pri 29 letih, ko se je vrnil v domači Sao Paulo. Zgled, ki nazorno kaže na to, da Šahtarjevi Brazilci niso naprodaj in da za brazilske bisere Donjeck ni vmesna, temveč pogosto kar končna postaja.

Brazilska moč novega Šahtarja
Jadson, Elano, Matuzalem in Brandao so ime Šahtarja vgravirali na evropski nogometni zemljevid, zdaj pa je štafeto prevzela nova generacija, katero vam v nadaljevanju predstavljamo še bolj podrobno.

Fernandinho
Starost: 27 let
Igralno mesto: vezist
Število nastopov za brazilsko reprezentanco: 5
Leto prihoda: 2005
Ocenjena tržna vrednost: 10.5 milijona evrov

Prva brazilska avtoriteta v moštvu. Šahtarju se je pridružil že leta 2005, vmes petkrat nastopil za selecao, opravlja pa tudi vlogo namestnika kapetana prvi avtoriteti na igrišču Dariju Srni. Odlični vezist je organizator igre Šahtarja, eno svojih boljših predstav pa je pokazal ravno včeraj, ko je premagal Petra Čecha in potrdil zmago Šahtarja proti evropskemu prvaku Chelseaju.



Alex Teixeira
Starost: 22 let
Igralno mesto: Krilo
Število nastopov za brazilsko reprezentanco: /
Leto prihoda: 2010
Ocenjena tržna vrednost: 7 milijonov evrov

Krilni napadalec, ki izhaja iz nogometne šole Vasco da Game, je Šahtarjeva investicija za prihodnost. V Ukrajino se je preselil že kot 20-letnik, imel sprva nekaj težav s prilaganjem, v letošnji sezoni pa že kaže reprezentančni potencial. V letošnji Ligi prvakov je premagal vratarja Juventusa Gigija Buffona ter vratarja Chelseaja Petra Cecha ter tako iz "upa" prerasel v zrelega in nadvse kakovostnega igralca.

Luiz Adriano
Starost: 25 let
Igralno mesto: napadalec
Število nastopov za brazilsko reprezentanco: /
Leto prihoda: 2007
Ocenjena tržna vrednost: 6 milijonov evrov

Naslednik Brandaa pri Šahtarju nastopa že od leta 2007 naprej ter iz sezone v sezono kaže boljše igre. Prva tri leta so bila bolj medla, saj je v ukrajinskem prvenstvu zabil vsega 8 golov, Lucescuju pa se je potrpežljivost s polivalentnim Brazilcem izplačala, saj si danes Šahtarjeve igre brez njegove sila koristne in kakovostne igre v konici napada skoraj ne gre predstavljati.



Willian
Starost: 24 let
Igralno mesto: ofenzivni vezist
Število nastopov za brazilsko reprezentanco: 2
Leto prihoda: 2007
Ocenjena tržna vrednost: 20 milijonov evrov

Bržkone najboljši Brazilec, ki je kdajkoli stopil na ukrajinska tla. Willian je v Ligi prvakov dokazal, da je igralec iz prav posebnega testa, zato ne čudi, da na njegova vrata trka angleška elita na čelu s Chelseajem in Tottenhamom. Ofenzivni vezist s fantastičnim nogometnim znanjem, ki ima le to nesrečo, da je zaradi nastopanja daleč od oči evropske javnosti večkrat neupravičeno zapostavljen. A po predstavah proti Juventusu in Chelseaju se je tudi to začelo spreminjati.

Pozor: Prihajata Douglas in Dentinho
Zgoraj omenjeni kvartet bo v letošnji sezoni zadolžen za to, da preseže najboljši dosedanji izkupiček Šahtarja v Ligi prvakov (četrtfinale leta 2009), na klopi pa sedi še pet Brazilcev med katerimi sta vsaj dva (Douglas Costa in Dentinho) v Evropo prispela kot brazilska generacijska bisera. Počasi se uveljavljata še 21-letni krilni napadalec Alan Patrick ter njegov vrstnik Bruno Renan, pomembno vlogo pa zaseda najizkušenejši Brazilec v moštvu Ilsinho, ki je pred pričetkom letošnje sezone že drugič v svoji karieri prestopil k Šahtarju. Bojda mu je bilo v Donjecku celo tako všeč, da je pred drugo selitvijo pristal na več kot pol slabšo plačo kot pred podpisom prve triletne pogodbe leta 2007. No, pa smo zares natančni, je Brazilcev v Donjecku kar deset – tukaj je še nekdanji heroj Dinama iz Zagreba Eduardo da Silva, kateremu pa v Donjecku ne gre in gre. Od leta 2010, ko se je v Ukrajino preselil iz Arsenala, je za svoj nov klub v ukrajinskem prvenstvu dosegel vsega 11 zadetkov.