Jesse Lingard (foto: Instagram)
Od depresije do preporoda: Lingardova neverjetna pot v Južni Koreji.
Angleški ofenzivni vezist Jesse Lingard je več kot desetletje preživel v dresu Manchester Uniteda in šele leta 2022 dokončno zapustil matični klub in prestopil v Nottingham Forest. Čeprav je bil njihov najbolje plačani igralec, se ni najbolje obnesel in po koncu sezone 2022/23 niso želeli podaljšati pogodbe z njim. Več kot pol leta je bil brez kluba, nato pa je februarja 2024 »nov dom« našel na Daljnem vzhodu, pri južnokorejskemu prvoligašu FC Seoul.
Tako znanega evropskega nogometaša pred tem še ni bilo v korejski K-League.
»Na začetku sem bil šokiran, saj nisem vedel ničesar o Seulu,« je povedal pred kratkim, ko se je njegova dveletna pogodba iztekla. »Potem pa sem začel razmišljati in sem pomislil, da bi bila to lahko priložnost za nov začetek, pobeg pred hrupom Manchestra. Hotel sem stran, hotel sem se spet posvetiti nogometu.«
Začetek ni bil najboljši. Po treh tekmah je moral na operacijo meniskusa in je bil odsoten dva meseca. Lingard je imel v preteklosti že težave z depresijo, zato je bil odhod na drugi konec sveta precej tvegan. Toda ko se je vrnil na igrišče je pokazal svojo kvaliteto in se priljubil navijačem. Postal je tudi kapetan moštva in bil prisiljen prevzeti večjo odgovornost. Na 26 nastopih je dosegel šest golov in prispeval tri asistence. Klubu je pomagal osvojiti četrto mesto in se uvrstiti v azijsko ligo prvakov.
V drugi sezoni je na 34 tekmah zabil 10 golov in vknjižil še štiri asistence, poleg tega pa je odlično igral tudi na tekmah azijske lige prvakov, kjer je na šestih srečanjih zabil tri gole in prispeval tri asistence. V ligi jim je šlo nekoliko slabše in so končali šele na šestem mestu. FC Seoul je speči velikan korejskega nogometa, ki se trudi vrniti na pota stare slave, a mu ne uspeva najbolje. Podobno kot Lingardov matični klub iz Manchestra.
Razmere v korejskem klubu niso idealne. Trening center nima kuhinje, tako da morajo nogometaši za obroke poskrbeti kar sami, v slačilnici ni stolov, zelenica na igrišču za trening in na štadionu pa ni ogrevana, tako da je v zimskih razmerah nemogoče trenirati. »Če sneži ali če je igrišče zaledenelo, se ne da trenirati,« pravi Lingard. »Delaš le v telovadnici ali tečeš po umetni travi. Tako je bilo zadnjih nekaj tednov sezone zaradi mraza. Lani smo igrali tekmo v zimskih razmerah in leva polovica igrišča je bila pod ledom. Večino časa smo igrali na desni strani igrišča.«
Toda Lingard se na igranje v tuji deželi ni odzval kot tipičen Anglež. Potrudil se je spoznati lokalno kulturo in se celo naučil korejskega jezika. »Večina igralcev je znala dobro angleško,« je dejal. »Trener se je pogovarjal z mano prek prevajalca, čeprav je v drugi sezoni že uporabljal tudi nekaj angleških besed. Toda veste kaj? Moja korejščina je dobra. Naučil sem se od soigralca Hama Sun-Wooja, s katerim sva se spoprijateljila.«
Čeprav je imel možnost, da bi podaljšal svoje bivanje v Južni Koreji še za leto dni, se je kljub vsemu odločil, da je pri 33 letih čas za nov izziv v karieri. Svojo zadnjo tekmo v dresu FC Seoula je odigral v azijski ligi prvakov proti Melbourne Cityju. Dosegel je gol in se poslovil na najboljši možen način, s solzami v očeh.
»Jokal sem, ko sem zapustil United,« je povedal. »V Koreji pa sem v zadnjih dveh letih z igralci in navijači spletel takšne vezi, da sem vedel, da bo spet čustveno.«
Kmalu bomo videli, kje bo nadaljeval kariero. Kjerkoli že bo, težko se bo počutil tako doma kot v Seulu, 8800 kilometrov od Manchestra.