Nekoč evropski prvak, danes na robu preživetja: Marseille še dolgo ne bo mogel tekmovati s PSG

Marseille (foto: uradna spletna stran kluba)

Kultni Olympique de Marseille je dobro začel sezono z zmago kar 4:0 nad Strasbourgom, a nato izgubil proti Monacu.  »Feničani« se spopadajo s kopico težav finančne narave, tako da je težko verjetno, da jih čaka izjemno uspešno tekmovalno leto. Zaradi dominacije osovraženega Paris Saint-Germaina ima OM tako ali tako težko kakršnekoli ambicije, ki presegajo boj za drugo mesto.

Ko je Roberto De Zerbi junija 2024 postal trener Marseilla, je samozavestno napovedal, da ni prišel na jug Francije zato, da bi bil drugi. Toda njegova turbulentna »vladavina« se je leto in pol kasneje klavrno končala po porazu na »Le Classiqueju« kar z 0:5. Njegov naslednik Habib Beye ni uspel zaustaviti drsenja navzdol, zato ga je zamenjal preverjeni, a ne preveč ekstravagantni Bruno Génésio.

Rezultati na igrišču v tem trenutku sploh niso najpomembnejša stvar na Velodromu. Precej bolj se klub ukvarja s finančnimi težavami, ki otežujejo normalno delovanje. OM se je sicer uspel izogniti kazni UEFE in bo lahko tekmoval v ligi Europa, toda evropska krovna organizacija je Francoze opozorila, da v bodoče ne bo več šlo tako naprej.

Zaradi izpolnjevanja pogojev UEFE in francoskega finančnega regulatorja DNCG, Marseille v tem prestopnem roku še ni pripeljal nobene okrepitve, na drugi strani pa je odšel cel kup igralcev. Kontroverzni Mason Greenwood je bil prodan v Fenerbahče za 39 milijonov evrov, argentinski štoper Facundo Medina v Leverkusen za 23 milijonov, vratar Geronimo Rulli v Manchester City za 3,5 milijona in veteran Pierre-Emerick Aubameyang za milijon in pol povratniku v špansko prvo ligo Deportivu iz La Corune.

Kljub solidnemu zaslužku »Feničani« niso tega denarja niso investirali v nove nogometaše. Oditi bi moral tudi Pierre-Emile Højbjerg, ki pa je zavrnil prestop v Newcastle. Zaradi tega so mu vzeli kapetanski trak, kar kaže na to, da je svež kapital v tem trenutku pomembnejši od kvalitetnih igralcev.

Trener Génésio bi z veseljem obdržal Højbjerga, vendar je varčevanje in saniranje finančne luknje na prvem mestu. To je situacija, v kateri je tudi mnogo drugih francoskih klubov, ki morajo športne ambicije zanemariti zaradi finančne negotovosti. Televizijske pravice niso več temelj za finančno stabilnost v francoskem nogometu, zato se morajo klubi zanašati na razsipnost (pre)bogatih angleških klubov, da zaslužijo s prodajo igralcev.

Ironično je, da večina klubov v Ligue 1, v kateri nastopa najboljše moštvo na evropski celini, razmišlja predvsem o finančnem preživetju. Olympique de Marseille je samo najbolj drastičen primer, saj gre za podobno situacijo pri skoraj vseh klubih. Preživetje je trenutno pomembnejše od tekmovalnosti.

Lens je v prejšnji sezoni poskrbel, da PSG ni imel lahkega dela v boju za naslov, toda moštvo iz seveda Francije je nato zapustil tvorec uspeha, trener Pierre Sage, ki bo raje kot Lens v ligi prvakov, vodil Crystal Palace v Premier ligi. Rdeče-rumeni so razprodali tudi večino ekipe, ki je bila lani tako uspešna in bodo letos gradili na novo. Z zmago v superpokalu nad PSG-jem so pokazali, da je projekt kar dobro zastavljen, toda to ne spremeni dejstva, da je prodajanje nogometašev za francoske klube ključnega pomena.

Marseille je bil nekoč pod kontroverznim lastnikom Bernardom Tapiejem eden najbogatejših in najuspešnejših evropskih klubov. To so bili neki drugi časi, ko so »Feničani« kupovali najboljše angleške nogometaše, kakršna sta bila na primer Chris Waddle in Trevor Steven, v obdobju med 1988/89 in 1991/92 pa so osvojili kar štiri zaporedne naslove prvaka in bili leta 1993 tudi evropski prvaki. Danes pa je na jugu Francije povsem drugače. Svoj zadnji naslov je Marseille osvojil pred 16 leti, v sezoni 2009/10.

Kakršne koli sanje o naslovu prvaka so dandanes povsem nesmiselne, liga prvakov je daleč, realnost pa je liga Europa, v kateri Marseille niti približno ni med favoriti. To je kruta realnost nekoč največjega francoskega kluba.