Ne bojte se sanj

Selektor Walesa Chris Coleman je leta 2012 prevzel praktično nemogoče in srce parajočo nalogo. Po tragični smrti Garyja Speeda je bil nekdanji trener Fulhama in Real Sociedada z ekipo povsem na dnu in nizal poraze, Valižani pa so v kvalifikacijah za letošnje evropsko prvenstvo naravnost blesteli in formo zdaj prenesli še v Francijo, kjer so z Islandci največji hit. Walesu je pred tekmo Islandije z domačini Francozi v petek uspel nov veliki met, v četrtfinalu je padla ena največjih favoritinj Belgija, Coleman pa je komajda našel prave besede ob nastopu pred mediji.

Njegovi fantje so se spet vrnili po zaostanku za epsko zmago v Lillu. Radja Nainggolan je že z drugim evrogolom tega prvenstva poskrbel za zgodnje vodstvo "rdečih vragov", toda "zmaji" so odgovorili še pred polčasom z zadetkom kapetana Ashleyja Williamsa. V drugem polčasu sta na koncu že kar prepričljivo zmago potrdila Hal Robson-Kanu in vezist Samuel Vokes, edini črni piki sta bili rumena kartona, ki sta ju dobila Aaron Ramsey in Ben Davies, na katera Coleman proti Portugalski ne bo mogel računati. A to so bile skrbi za kakšen drug dan.

"Sanjajte! Ne bojte se sanj. Kajti pred štirim leti sem bil tako daleč od vsega tega, da si tega sploh ne morete predstavljati. In poglejte, kaj se je zgodilo," je v prvih izjavah po zadnjem žvižgu glavnega sodnika Damirja Skomine povedal Coleman. "Če delaš dovolj trdo in se ne bojiš sanjati in tega, da ti bo spodletelo ... Vsem spodleti, večkrat mi je spodletelo kot kaj uspelo, a ni me strah tega, da mi spodleti. In vsake toliko - sploh ne morem reči vsake toliko, ker se mi to še ni zgodilo ... A uživam v tem, to je sladko in mislim, da si to zaslužimo."

Coleman je našteval vse svoje varovance, prvega zvezdnika Garetha Bala, ki po izvrstnih predstavah v skupinskem delu tudi tokrat ni zadel, a se je razdajal za svoje moštvo. Pa Joeja Allena in strelca Vokesa, ki je vstopil s klopi, in tudi Ramseyja ter Daviesa, brez katerih bo moral poskusiti ustaviti Cristiana Ronalda in soigralce.

"Ko imate igralce, kakršni so Aaron Ramsey, Gareth Bale in Joe Allen, potem moraš igrati nogomet. Izvleci najboljše iz svojih najboljših igralcev, potem boš izvlekel tudi najboljše iz svojega moštva," je del svoje filozofije razkril Coleman.

"Res sem vesel za Sama Vokesa. Ne začenja vedno, toda vedno se izkaže in dela tako zelo trdo. Za Ashleyja Williamsa - ne zabije veliko golov, toda je vodja. Hal Robson-Kanu. Vau, kakšna predstava! Pri tekmi z Anglijo smo obžalovali le, da si nismo podajali žoge. Na vsaki drugi tekmi smo si jo. Želeli smo priti sem in pokazati ljudem, da smo lahko zelo napadalno moštvo. In to nam je uspelo.

"Zelo sem razočaran za Aarona. Bil je izjemen. Zaenkrat je eden izmed najboljših igralcev turnirja. Povsem je na tleh. A vedeli smo, kaj moramo storiti. Vedeli smo, da bi morali prejeti kakšen udarec za ekipo. In to so storili. Je pa na tej ravni malce naporno, ko je toliko tekem. Dva rumena kartona na petih tekmah sta lahko malce huda kazen. 'Rambo' (Ramsey) in Ben sta za nas veliki izgubi. Vse sta storila za njuno državo, kar se je od njiju zahtevalo. Tu ne bi sedeli brez njiju. Pravila pa so pravila."

46-letni trener iz Swanseaja še vedno ne želi razmišljati o morebitnem nastopu v finalu EP, v katerem bi Wales lahko postal celo najbolj nepričakovani prvak v zgodovini tega tekmovanja. Kot debitantka je na Eurih nazadnje igrala Švedska, leta 1992 pa je prav tako prišla do polfinala in izpadla z domačega turnirja proti Nemčiji.

"Še vedno ne razmišljam o osvajanju turnirja," je priznal Coleman. "Prvi izziv je bil, da pridemo iz skupine, nato premagati Severno Irsko, nato biti boljši od Belgije. Zdaj je naslednja Portugalska. Obljubljam vam, da moji igralci in strokovni štab ne bodo razmišljali o zmagi na turnirju. Razmišljali bodo o Portugalski. Ko smo prišli iz skupine, smo vedeli, da bomo imeli možnost, a igrati z Belgijo - to je res vrhunsko moštvo. Vedeli smo, da bomo morali prikazati našo najboljšo igro in naši igralci so gotovo storili to. Bilo je neverjetno. Presenetili smo Belgijce."