
Denis Law (foto: Getty Images)
Denis Law se je v zgodovino Manchester Uniteda vpisal kot eden najboljših in hkrati kot najbolj priljubljen nogometaš vseh časov.
Pred štadionom Old Trafford v Manchestru stoji bronasti kip "svete trojice" Manchester Uniteda, ki so ga postavili leta 2008. Sveta trojica so George Best, Bobby Charlton in Denis Law, ki so leta 1968 Unitedu priborili prvi naslov evropskega prvaka. Alkoholik Best je umrl že leta 2005, Charlton je odšel predlani, pred nekaj dnevi pa nas je zapustil še Denis Law.
Suhljati svetlolasi Škot se je rodil v Aberdeenu, najmlajši od sedmih otrok. Odraščal je v revščini in pomanjkanju. Mama mu je že kot otroku rekla, da če ga kdo brcne, mora brcniti nazaj. Ni bil videti kot nogometaš. Bil je presuh in prešibak, nosil je očala, toda ko je dobil žogo v noge, je bil neustavljiv.
Leta 1954, ko je bil star 14 let, ga je opazil skavt Huddersfielda in ga pripeljal v Yorkshire na preizkušnjo. Ko ga je trener Andy Beatty prvič videl v svoji pisarni, je bil prepričan, da iz tega fanta ne bo nič. Toda že na prvem treningu je Law pokazal kaj zna in strokovni štab Huddersfielda se je zavedel, da ima pred seboj izredno talentiranega otroka.
Pri modro-belih se je razvil v elegantno »desetko« v arhaičnem sistemu 2-3-5. Plesal je kot baletnik, zabijal gole od blizu in od daleč, prežal na prostor kot predator. Ni čudno, da ga je leta 1960 kupil večji klub, Manchester City, za takrat kar lep denar, 55.000 funtov. Ikona sinje-modrih, Mike Summerbee, ki je z Lawom igral v sedemdesetih, ga je opisal takole: "Tudi če si bil v sobi s tisoč ljudmi, si takoj začutil, da je zraven nekdo, ki je nekaj posebnega. Imel je nekakšno avro."
Po zgolj eni sezoni ga je City prodal v Italijo za 110.000 funtov, kar je bil nov britanski rekord. V naslednji sezoni je igral za Torino v Serie A. Pretirano defenzivni italijanski nogomet mu ni bil pisan na kožo in že kmalu je hotel oditi. Torino ga je želel prodati svojemu rivalu Juventusu, Law pa na to nikakor ni pristal in je "pobegnil" domov, v Aberdeen. Na koncu se je uprava Granate vdala v usodo in ga za 115.000 funtov prodala nazaj v Anglijo. V klub, kjer je postal nesmrten – Manchester United.
Naslednjih enajst let je blestel v rdečem dresu pod vodstvom še ene škotske ikone – Matta Busbyja in v družbi največjih legend Uniteda vseh časov, Charltona in Besta, s katerima je bil kasneje ovekovečen v bronu. Busby ga je iz vezne linije premaknil v napad, kar Lawu najprej ni bilo preveč všeč, saj je želel biti bolj vpleten v igro, toda glede na število golov, ki jih je dosegel, je imel Busby kar prav.
Njegov zaščitni znak so bili poleg golov, borbenosti in značilnega proslavljanja z dvignjeno roko – dolgi rokavi. Tudi ko so ostali igrali v dresih s kratkimi rokavi, je imel Law dolge. Razlog je bil zelo prozaičen: dolge rokave je želel zato, da si je lahko med igro brisal nos vanje.
V sezoni 1964/65 je bil Manchester United prvič prvak po münchenski letalski nesreči leta 1958. In Denis Law je bil z 28 ligaškimi goli pri tem ključen, kar potrjuje tudi Zlata žoga, ki jo je dobil leta 1964. Vajo je ponovil tudi v sezoni 1966/67, ko je bil United spet prvak, Law pa spet najboljši strelec angleške lige.
V sezoni 1965/66 je United prišel do polfinala pokala evropskih prvakov, kjer ga je v dveh kultnih, legendarnih tekmah izločil beograjski Partizan. Dve leti kasneje, točno desetletje po münchenski nesreči, jih ni mogel ustaviti nihče in United je na Wembleyu pred 92.000 gledalci z zmago nad Eusebijevo Benfico postal prvi angleški klub, ki je osvojil najprestižnejšo evropsko lovoriko. Toda Law pri tem zmagoslavju ni sodeloval zaradi kronične poškodbe kolena. Izpustil je povratno polfinalno tekmo proti madridskemu Realu in veliko finale na angleškem nacionalnem štadionu.
V nadaljevanju kariere so ga pestile poškodbe, tako da nikoli ni več dosegel teh višav. Tudi United je po Busbyjevem umiku zašel v dolgoletno krizo, ki se je končala šele v začetku devetdesetih, ko je bil trener Alex Ferguson. Law je zapustil Old Trafford leta 1973 in se vrnil v Manchester City. V enajstih letih je v rdečem dresu odigral 404 tekme in zabil 237 golov in do danes ostaja tretji najboljši strelec kluba v njegovi bogati zgodovini.
V Cityju je ostal še eno sezono, potem pa leta 1974 kopačke obesil na klin. V obdobju 1958-1974 je odigral tudi 55 tekem za škotsko reprezentanco in prispeval kar 30 golov. Leta 1974, v zenitu kariere, je v škotskem dresu nastopil tudi na svetovnem prvenstvu v Zahodni Nemčiji. Skupaj s Kennyjem Dalglishem velja za najboljšega škotskega nogometaša vseh časov.
Najbolje je njegov nesebični karakter opisal soigralec pri Unitedu in škotski reprezentanci Pat Crerand: "Če je imel Denis Law pred vrati 95% priložnost za zadetek, nekdo drug pa je bil v položaju, ki je nudil 99% priložnost, je vedno podal. Vedno je storil tisto, kar je bilo prav."