Blessing Eleke trenutno igra za Luzern. (foto: Getty Images)
Velika pričakovanj in malo golov. To še najbolje opiše avanturo najdražjega nogometaša v zgodovini slovenske lige v ljubljanski Olimpiji. Blessing Eleke zdaj kariero gradi v Švici, Slovenije pa se rad spominja.
V času, ko nogomet stoji, ko je
Maribor ostal brez emblema
Zlatka Zahovića,
Olimpija pa bo ostala brez glavnega financerja
Milana Mandarića, se zdi spomin na najdražji prestop v zgodovini
1. SNL oddaljen bolj kot je v resnici. To so bili časi visokih finančnih obratov obeh največjih klubov in tudi prestopa nigerijskega napadalca
Blessinga Elekeja iz
Gorice v Olimpijo za takrat neverjetnih, danes pa povsem nerealnih
800.000 evrov. To je bil in je še vedno najdražji prestop znotraj slovenske lige, ki bo verjetno ostal aktualen še vrsto let.
In kje je Blessing Eleke danes? Našli smo ga v Švici, kjer je pravzaprav kar uspešen. Igra za
Luzern, za katerega je v lanski sezoni zabil 13 ligaških golov. V letošnji je zabil tri. Še vedno ni pretirano obremenjen z mnenji drugih, še vedno zaupa v boga in verjame, da mu bo v karieri uspelo nekaj velikega.
"
Pogrešam pa Slovenijo. Pogrešam moje prijatelje, predvsem tiste starejše iz Nove Gorice. Slovenija je super država, prijetna za življenje, ljudje pri vas so zelo prijazni, to mi je bilo najbolj všeč. Enkrat bom prišel na obisk," pravi Eleke, ki smo ga ujeli po enem od individualnih treningov, določenem po programu, ki ga je dobil iz kluba.
Nogomet tudi v
Švici zaradi koronavirusa seveda miruje. Igralci trenirajo individualno in čakajo na morebiten povratek na "delo".
"
Trenutno so tudi pri nas treningi individualni. Veliko tečem, vzdržujem kondicijo. Čakam," dodaja Nigerijec, ki je po lanski sezoni morda pričakoval korak naprej, a ga ni dočakal. "
To je stvar kluba. Verjamem, da bo moj čas že prišel, zato se ne obremenjujem s tem. Delam in verujem, bog bo poskrbel zame."
V Gorici je bilo družinsko, v Olimpiji pa smo bili vsak zase
Obdobje v
Olimpiji za Elekeja ni bilo posebej prijetno. Tega 24-letni, dolgonogi napadalec ne skriva. Iz njegovih ust sicer ni slišati pretirano hude zamere, je pa zdaj precej bolj jasno, zakaj se Eleke v boljši ekipi od takratne goriške nikakor
ni znašel.
"
Najprej bi rad rekel, da vem, da je Olimpija velik klub, Ljubljana pa večje mesto od Nove Gorice. Vem, kaj to prinaša s seboj. Motilo pa me je, da smo bili v Olimpiji vsak zase. Nismo bili prava ekipa. Kdor pozna nogomet in njegove zakonitosti, bo vedel, kaj mislim, Če se z vezistom ne čutiva, mi ne bo dal prave žoge. Brez prave žoge pa ne morem storiti veliko. V osnovi je šlo za to. Za nerazumevanje, za nepovezanost. V Gorici je bilo drugače. Bolj družinsko. Vsi smo dali vse za klub, za zmago. To mi je ustrezalo."
Predsednika kluba
Milana Mandarića je Eleke ne glede na vse ohranil v lepem spominu. Da namerava Mandarić oditi iz Ljubljane, pa ni vedel.
"
Res odhaja? Škoda, tega nisem vedel. Mislim, da je dober človek. Vem, kako mu je, vem, da ga nekateri ne razumejo in vem, da kot vsak poslovnež hoče narediti določen profit. Če te ljudje okrog tebe ne razumejo, je težko. V Olimpiji je to problem. Tudi trenerji se preveč menjajo, tega ne morem razumeti."
Elekejev odhod iz Ljubljane je bil nenaden. Da so v klubu z njim
nezadovoljni, je bilo znano dlje časa, da pa bo zgrabil ponudbo iz Izraela (
Ashdod) in se predal po vsega eni sezoni, je bilo vendarle vsaj malce nepričakovano.
"
Mogoče nisem bil dovolj cenjen. Vsekakor vem, da bi lahko v Olimpiji dal več. A želel sem oditi. Ni važno, če v manjši klub. Dobro se mi je izšlo."
Rekordna odškodnina zanj ni bila breme. Incident z nekdanjim trenerjem Markom Nikolićem (
afera črni idiot) je prav tako nekaj, česar napadalec ne pogreva.
"
Ne, ne, odškodnina ni kriva. Vseeno mi je, koliko so plačali zame. Niso me razumeli, to je to. Z Markom Nikolićem pa nimam težav. To sem pustil v preteklosti. Nihče ni popoln, vsi delamo napake. Pomembno je samo, da se jih zavedamo in jih ne ponavljamo."
Lahko mi pravijo idiot
Kritike, ki jih je v Ljubljani pogosto poslušal, mu še danes ne pridejo do živega. Ravno nasprotno, zdijo se kot gorivo za njegov "motor".
"
Če mi pravijo idiot, se ne sekiram, samo pomaham jim nazaj. Me ne moti. Vem, kako sem vzgojen in vem, da je to del našega posla. Sem nogometaš, igram in dajem vse od sebe. Vem, da ljudje štejejo samo moje gole, čeprav v resnici ne gre samo za gole. Prepričanih ne morem prepričati, negativne besede gredo običajno iz ust lažje kot pozitivne. Grem po svoji poti. Dan za dnem. Lahko rečem, da je moj cilj Barcelona, šel pa bom tja, kamor me bo odpeljal bog. On ve, kdaj bo napočil pravi čas, da grem naprej."