SLO | SRB | ENG

Portret

Najboljši levi bočni Slovenije po Amirju Kariću: Bojan Jokić se poslavlja kot velikan slovenskega nogometa

Miha Zupan 25. marec 2024 0 Komentiraj
(foto: pigac.si)
Jutri bo, kot smo na Nogomanii že napovedali, uradno svojo kariero zaključil Bojan Jokić. NZS se mu bo za doprinos zahvalila na polnih Stožicah.

Čeprav je Bojan Jokić že pred dvema letoma, ko je zapustil rusko Ufo, prenehal s profesionalnim igranjem nogometa, pa se vse do danes še ni uradno upokojil. Simbolično bo to storil v polnih Stožicah pred začetkom prijateljske tekme s Portugalsko, ko se mu bo NZS zahvalila za vse, kar je storil za slovenski nogomet. Vendarle gre za nogometaša, ki je zaznamoval zadnje desetletje in pol v slovenski reprezentanci in bil tudi njen kapetan.

Rodil se je v Kranju, 17. maja 1986, prve nogometne korake pa je storil pri lokalnem klubu Zarica (danes NK Kranj). Leta 2002 se je preselil v kadetsko ekipo Triglava, kjer so kmalu opazili njegov talent. Za člansko moštvo je debitiral 10. avgusta 2003, v prvem krogu druge lige, ko je imel rosnih 17 let. Triglav se je na domačem igrišču pred 400 gledalci pomeril z ljubljansko Svobodo, za katero je takrat igral tudi današnji trener Tolmina Sanel Konjević. V moštvu Triglava pa so ob mladem Jokiću nastopili tudi Igor Nenezić, Miha Šporar in Darijan Matić.

Kljub mladosti je bil v naslednjih dveh sezonah trdno zasidran v prvi enajsterici, občasno pa je odigral tudi kakšno tekmo za mladinsko ekipo. Triglav je bil v tem obdobju le povprečen drugoligaš, zato ni bilo presenetljivo, da je nadarjeni levi branilec po dveh letih naredil korak naprej. V svoje vrste ga je zvabil državni prvak HiT Gorica, ki je imel takrat izredno močno moštvo, v katerem so pod vodstvom trenerja Pavla Pinnija igrali Mitja Pirih, Marko Šuler, Enes Handanagić, Miran Srebrnić, Saša Ranić, Miran Burgić, Valter Birsa in še mnogi drugi kvalitetni nogometaši.

Svoj debi na prvoligaškem prizorišču je Jokić dočakal že v prvem krogu sezone 2005/06, ko je Gorica v svojem Športnem parku gostila Belo krajino iz Črnomlja. Primorci so Belokranjce razbili s 4:0, v 73. minuti pa je Pinni v igro namesto Aleša Puša poslal 19-letnega Jokića. Mladi Kranjčan se je kmalu ustalil v prvi enajsterici in bil med najbolj zaslužnimi, da je Gorica v tej sezoni še tretjič zapored osvojila naslov državnega prvaka. Svoj edini zadetek v 1. SNL je dosegel v predzadnjem krogu v Lendavi, ko je v 21. minuti zabil za 3:0.

V tej sezoni je prvič oblekel tudi dres slovenske državne reprezentance, ko ga je selektor Brane Oblak vpoklical za prijateljski tekmi v Larnaki proti Cipru in Romuniji. V torek, 28. februarja 2006, je odigral svojo prvo reprezentančno tekmo proti Cipru pred 1000 gledalci. Slovenija je zmagala 1:0 z golom Zlatana Ljubijankića v 85. minuti. V naslednjih 13 letih je bil standardni član izbrane vrste in je vknjižil okroglih 100 nastopov.

V sezoni 2006/07 so Goričane na vrhu zamenjale Domžale, Jokić pa je z odličnimi igrami dokazal, da je prerasel slovensko ligo. Zanj so se začeli zanimati ugledni tuji klubi. Svojo zadnjo tekmo v dresu Gorice je odigral 26. maja 2007, dober teden dni po svojem 21. rojstnem dnevu, na derbiju proti ajdovskemu Primorju. V začetku julija je podpisal štiriletno pogodbo s francoskim prvoligašem in pokalnim prvakom Sochauxom, Gorica pa je dobila 1,6 milijona evrov odškodnine. V tem majhnem kraju v vzhodni Franciji na meji s Švico se je pridružil Valterju Birsi, ki je šel leto prej po isti poti iz Gorice v Ligue 1.

Začela se je njegova kariera v tujini, v času katere je igral v kar štirih od petih največjih evropskih nogometnih držav, v Franciji, Italiji, Angliji in Španiji. S tem se lahko pohvali zelo malo slovenskih nogometašev. Za Sochaux je debitiral že 28. julija 2007 v francoskem superpokalu (Trophee des champions) na Parku princev pred 37.000 gledalci proti prvaku Lyonu. Rumeno-modri so izgubili z 2:1, Jokić pa si je prislužil rumeni karton. V francoski ligi je prvič nastopil dva tedna kasneje, v drugem krogu proti Le Mansu, ko je Sochaux izgubil doma pred 14.000 gledalci s 3:1.

Po dveh sezonah in pol ga je Sochaux januarja 2010 posodil italijanskemu prvoligašu Chievu. Sezona 2009/10 zanj v klubskem smislu morda ni bila najbolj uspešna, saj je odigral za Sochaux samo 6, za Chievo pa 9 ligaških tekem, zato pa je dosegel največji uspeh kariere v reprezentančnem dresu. S Slovensko reprezentanco se je uvrstil na svetovno prvenstvo v Južni Afriki. Nastopil je na vseh najpomembnejših tekmah tistega magičnega obdobja, proti Poljski (3:0), Slovaški (2:0) in seveda v dodatnih kvalifikacijah proti Rusiji novembra 2009. Poleti 2010 je dokončno prestopil v Chievo za odškodnino v višini milijona evrov in odigral vse tri tekme Slovenije v Južni Afriki, proti Alžiriji, ZDA in Angliji. V tem zlatem obdobju, marca 2010, je na prijateljski tekmi proti Katarju dosegel tudi svoj edini reprezentančni gol.

V naslednjih treh sezonah (2010-2013) je dokaj redno igral za Chievo v Serie A v družbi reprezentančnega kolega Boštjana Cesarja, ko pa se mu je poleti 2013 iztekla pogodba je brez odškodnine prestopil v španskega prvoligaša Villarreal. Za Rumeno podmornico je debitiral šele v sedmem krogu La Lige, 29. septembra 2013, na gostovanju v Sevilli na kultnem štadionu Benito Villamarin pred 35.000 gledalci proti Betisu.

V njegovi tretji sezoni pri Villarrealu, 2015/16, ga je španski klub med zimskim prestopnim rokom posodil v angleško drugo ligo, kjer je spomladi redno igral za kultni Nottingham Forest, edini klub v Evropi, ki ima več naslovov evropskega kot državnega prvaka. Za rdeče-bele je prvič nastopil 9. januarja 2016 v tretjem krogu FA pokala proti Queens Park Rangersom in tako na spisek dosežkov dodal tudi nastop v najstarejšem nogometnem tekmovanju na svetu. Forestu sicer v tej sezoni ni šlo vse po načrtih, na koncu so zasedli skromno 16. mesto v Championshipu, daleč od mest, ki so vodila v višji rang tekmovanja.

Poleti se je Jokić vrnil v Villarreal, kjer pa je ostal samo še pol leta, nato pa januarja 2017 prestopil v ruskega prvoligaša Ufo. V prestolnici Baškortostana je ostal nadaljnjih pet let in v tem času odigral kar 137 uradnih tekem, od tega 122 ligaških. V zgodovino kluba se je vpisal 2. avgusta 2018, ko je dosegel prvi evropski gol baškirskega kluba. Usoda je hotela, da mu je to uspelo v domovini, v domžalskem Športnem parku. Novopečeni kapetan slovenske reprezentance je v 87. minuti z levico z roba kazenskega prostora zadel za 1:1 proti Domžalam, ki so bile na pragu uvrstitve v naslednji krog kvalifikacij za ligo Europa. Zaradi Jokićevega gola v gosteh je napredovala Ufa, prva tekma se je namreč končala z 0:0.

Naslednji mejnik v svoji bogati karieri je postavil 16. novembra 2019, ko je s kapetanskim trakom na roki vknjižil še svoj jubilejni stoti in obenem zadnji nastop za reprezentanco. V Stožicah se je zbralo nekaj več kot 11.000 gledalcev, ki so v kvalifikacijski tekmi za Euro 2020 videli zmago Slovenije proti Latviji z 1:0.

Ob koncu sezone 2021/22 se je Ufa sicer izognila neposrednemu izpadu iz prve ruske lige, vendar nato ni uspela zadržati prvoligaškega statusa v dodatnih kvalifikacijah in je izpadla v drugo ligo. Jokiću je potekla pogodba in je zapustil Rusijo. Od takrat se je nekajkrat šušljalo, da bi se lahko še vrnil na nogometna igrišča, pogovarjal se je tudi z ljudmi iz matičnega Triglava, vendar na koncu iz vsega tega ni bilo nič.

Svojo zadnjo profesionalno tekmo je tako igral v play-offu za obstanek v ruski premier ligi, ko je Ufa doma izgubila z 2:1 proti Orenburgu. Vstopil je v 61. minuti vendar ni mogel preprečiti izpada v nižji rang tekmovanja, ki se je zgodil na najbolj dramatičen možen način z golom gostov v 94. minuti. To je bila njegova 443 uradna klubska tekma v članskem nogometu, če pa k temu dodamo še 100 reprezentančnih nastopov pridemo do številke 543.

Prav gotovo si pred tekmo s Portugalsko zasluži zahvalo NZS in topel aplavz polnih Stožic.

 

KOMENTARJI

0
Ta novica še nima komentarjev.

ODGOVORI NA KOMENTAR

PREKLIČI
OBJAVI

UREDI KOMENTAR

PREKLIČI
Shrani

Zadnji komentarji


3

Maribor je pred zgodovinsko potezo, obetajo se lepši časi: Milijoni Acuna Ilicalia bodo kot vse kaže pristali v Ljudskem vrtu!

mm92
23.4.2024, 13:17
lažne novice, vaš "kredibilni vir" vas je nategnil tako kot že neštetokrat.

15

Zoran Zeljković po visoki zmagi poudarja: 'Gremo nad Celje, osredotočiti pa se moramo nase, ker imamo tukaj največ težav'

ti_si_kralj
23.4.2024, 13:16
Tip, ki vsak dan tu gor pusti po 10+ komentarjev, nas bo učil o smislu življenja skozi zgodbo, v kateri so 3 green dragonsi pred njim bežali, pa se še premaknil ni. Ti si kralj.

4

Načrti Liverpoola se podirajo, trenerja, ki je prvi favorit za prevzem ekipe po Kloppu, z dobro ponudbo prepričuje rival iz Premier League

Lamus
23.4.2024, 13:02
Majster, pa o kakih košaricah ti tveziš? Saj pa nikomur niti uradne ponudbe niso še poslali kaj šele. Vse kar je bilo malo bolj konkretno je bil Alonso, ki je pa zavrnil vse TOP klube. Daj ne seri cigo pa se spravi delat nekaj koristnejšega kot pa da menjavaš profile in si talaš pluse za svoje nebuloze.

2

Konec je! Scudetto je v rokah Interja, ki je premagal Milan in osvojil 20. naslov prvaka

partito
23.4.2024, 12:40
Redko se še kak juventino oglasi. Neprecenljivo . Nekoč glasni in toksični ,zdaj pa že par let skriti... Forza Inter!!!

Poudarjeno

Zame to ni bila tekma, to je bilo nabijanje žoge. Dobro, da se ni kdo poškodoval. Mislim, da to ni reklama za slovenski nogomet. Kdor je gledal tekmo in se vsaj malce spozna na nogomet, je videl, kako je to izgledalo. Ne moremo govoriti o tekmi, to je bilo 90 nabijanje žoge in reševanje cele žoge. Točko smo osvojili zaradi našega karakterja. To igrišče ni primerno za prvo slovensko ligo. ...več
Ante Šimundža
Po mojem mnenju je Portugalska eden od kandidatov za naslov evropskega prvaka, ampak Euro lahko osvoji le, če Cristiano Ronaldo ne bo igral. Nihče mu ne more odvzeti tega, kar je naredil v nogometu, hvala mu, ker je dvignil nogomet, ampak vsaka stvar ima svoj konec. Naj igra v Savdski Arabiji, čeprav nisem prepričan, da potrebuje še več denarja. ...več
Frank Leboeuf o Cristianu Ronaldu
Najrej bi rad po klubski objavi tudi v svojem imenu izrekel sožalje svojcem ob smrti Milana Arnejčiča, igralca, ki je pustil velik pečat v zgodovini našega kluba. Nisem ga mogel videti na igrišču, a sem imel to čast, da sem se pogovarjal z njim. Vedno je bil zelo pozitiven v pogovorih. Igralci, ki so močno zaznamovali različna obdobja, so bili navdih vsem nam in tako je tudi Milan usmeril marsikoga na nadaljnji poti. ...več
Ante Šimundža o Milanu Arnejčiču

Anketa

Boste odšli na Euro 2024 in tam v živo podpirali Slovenijo?

Vseh glasov: 3331
Nogomania.com
Vse ostalo je nepomembno.

Portal www.nogomania.com je eden najbolj obiskanih spletnih portalov s športno vsebino pri nas.

Podaja dnevno sveže vsebine s sveta nogometa in je na spletu prisoten že od leta 2000.