(foto: uradna spletna stran kluba)
Derbi med Beitarjem in Maccabijem Tel Aviv iz sezone 1981/82 je postal ena najbolj neverjetnih, kaotičnih in bizarnih tekem v zgodovini izraelskega nogometa.
Pred kratkim sta se v 23. krogu izraelske lige pred skoraj 29.000 gledalci v Jeruzalemu pomerila Beitar in Maccabi Tel Aviv. Kljub dominaciji rumeno-črnih se je tekma končala brez golov, tako da je Hapoel Beer Sheva povečal prednost na vrhu lestvice.
Derbi med Beitarjem in telavivskim Maccabijem je tekma z dolgo zgodovino, čeprav ne gre za največje izraelsko rivalstvo. Ker se oba kluba nagibata v desno, je za obe navijaški bazi precej večji rival levičarski Hapoel Tel Aviv, za rasistične navijače Beitarja pa ima večji pomen tudi derbi s pretežno arabskim Bnei Sakhninom.
Kljub temu pa je bila ena najbolj bizarnih in nenavadnih tekem v zgodovini izraelskega nogometa odigrana prav med Beitarjem in Maccabijem iz Tel Aviva. Tako kot pred nekaj dnevi, je tudi v sezoni 1981/82 Maccabi prišel v Jeruzalem, le da je bilo to že v prvem krogu. Beitar se je po presenetljivem izpadu iz lige v sezoni 1979/80 po enoletnem premoru vrnil med elito in njegovi zloglasni navijači so hrepeneli po velikih tekmah.
Stari štadion YMCA je bil poln, izraelska zveza pa je za to pomembno tekmo izbrala svojega najboljšega sodnika Abrahama Kleina. Klein, ki je kot otrok preživel holokavst v Romuniji, je prišel v Izrael leta 1948. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil mednarodni sodnik z velikim ugledom, mnogi so ga celo smatrali za najboljšega sodnika na svetu. Na svetovnih prvenstvih je sodil kultne tekme Brazilija-Anglija (Mehika 1970), Argentina-Italija (Argentina 1978) in Italija-Brazilija (Španija 1982).
Toda kljub vsem tem vrhunskim referencam je bil glavni akter ene najbolj bizarnih sodniških odločitev v zgodovini nogometa.
V drugem polčasu, pri rezultatu 1:1, je branilec Beitarja Yaron Adiv dosegel gol za domače in štadion YMCA je eksplodiral. Deset igralcev Beitarja je ekstatično proslavljalo zadetek. Vrgli so se drug na drugega, tako da niso videli, da je sodnik Klein zaradi prepovedanega položaja gol razveljavil. Tudi večina deliričnih gledalcev tega ni opazila.
In tukaj pridemo do spornega trenutka. Klein je dovolil igralcem Maccabija, da so takoj nadaljevali z igro, čeprav nihče od igralcev Beitarja sploh še ni dojel, da je bil njihov gol razveljavljen. Edini od domačih, ki je videl, kaj se dogaja, je bil vratar Yossi Mizrahi, ki je začel histerično klicati nazaj svoje branilce.
V vsesplošni zmedi je na igrišče pritekel eden od rezervnih igralcev Beitarja in poskušal ustaviti napad Maccabija na nebranjen gol. Toda tudi to ni pomagalo in vezist Motti Ivanir, prvi izraelski nogometaš, ki je igral v Eredivisie (za Rodo v obdobju 1986-88), je dosegel zadetek. Klein ga je priznal.
Reakcija nogometašev Beitarja je bila pričakovana. Obkolili so sodnika in besneli. "Vsi bi morali dobiti doživljenjske prepovedi za stvari, ki smo mu jih takrat zabrusili, toda bil je v šoku in ni storil ničesar," je situacijo opisal vratar Beitarja Mizrahi.
Po dolgi prekinitvi se je tekma vendarle nadaljevala, a golov ni bilo več in Maccabi je odnesel zmago 2:1 iz vročega jeruzalemskega terena. Navijači Beitarja tega seveda niso mogli sprejeti. Ko je Abraham Klein odhajal z igrišča, so ga zasuli z vsemi možnimi predmeti in šele štiri ure kasneje je lahko zapustil klubske prostore in varno odšel. Stanoval je na severu v Haifi in ko je zvečer prišel domov, so ga pred hišo čakali jezni navijači Beitarja.
"Po tej tekmi teden dni nisem šel iz hiše," se je spominjal kasneje in priznal: "Šlo je za prepovedan položaj, vendar ne bi smel dovoliti, da se tekma začne dokler nogometaši Beitarja niso bili pripravljeni na to."
Tudi igralci Maccabija so komaj odnesli celo kožo. Strelec spornega zadetka Motti Ivanir se je kasneje z nasmeškom spominjal: "Najbolj smešno pa je bilo to, da so navijači mislili, da se je tekma končala z 2:2. Šele ko so kasneje na televiziji videli nogometno oddajo, so dojeli, da je Beitar izgubil. Če bi vedeli, da smo zmagali, ne vem, če bi se domov vrnili živi."
Kljub temu je Beitar sezono končal nad Maccabijem, naslov izraelskega prvaka pa je leta 1982 senzacionalno pripadel Hapoelu iz Kfar Sabe. To je bil prvi in doslej edini državni naslov za ta klub, ki je že v naslednji sezoni, kot branilec naslova izpadel iz lige.
Nogomet piše neverjetne zgodbe.