Kevin De Bruyne (foto: uradna spletna stran kluba)
Poteza Kevina De Bruyneja je vendarle vrnila prepričanje, da denar vsega pa le ne more kupiti. Belgijec je izbral ambicije, izbral je nogomet in izbral je - Napoli!
Belgijski veteran Kevin De Bruyne, šestkratni angleški prvak in evropski prvak z Manchester Cityjem, je verjetno največji in najslavnejši nogometaš, ki je podpisal za Napoli po Diegu Maradoni leta 1984. Resda Belgijec ni več tisto kar je bil, je pa še vedno eden največjih svetovnih nogometnih zvezdnikov in eden najbolj prepoznavnih nogometašev na svetu. Samo zaradi De Bruynejevega prihoda je dobil Napolijev uradni profil na družabni mreži Instagram pol milijona novih sledilcev.
"Še vedno lahko veliko dam," je rekel De Bruyne aprila, ko je postalo jasno, da City z njim ne bo podaljšal pogodbe. "Seveda vem, da nimam več 25 let, toda še vedno čutim, da lahko opravljam svojo službo."
Aurelio De Laurentiis, slikoviti in hollywoodsko grandiozni predsednik (in seveda lastnik) neapeljskega kluba, je zelo dobro vedel kaj dela, ko je izkoristil ves svoj šarm in vso svojo finančno moč, da je zvabil belgijsko ikono pod Vezuv. Po nekoliko nepričakovanem scudettu se je najprej zdelo, da bo Napoli storil korak nazaj. Da bo muhasti Antonio Conte odskakljal v Juventus ali kak drug osovraženi severnjaški klub, da bo šampionska ekipa razpadla in da bodo I Partenopei spet zasedli svoje »naravno« mesto med klubi, ki so vedno blizu vrha, a obenem precej daleč stran.
Toda Conte se je odločil ostati, morda tudi zaradi prihoda De Bruyneja in zdi se, da je outsiderski južnjaški klub prvič po obdobju, ko je v svetem sinjemodrem dresu igral sveti Maradona, v položaju, da serijsko osvaja lovorike. Inter je v tranzicijski fazi, Juventus ni več to, kar je bil, Milan je parodija samega sebe, Atalanta, ki je bila v zadnjih letih vedno blizu, je izgubila Gasperinija, Roma in Lazio pa sta bila vedno v "Napolijevem rangu" kot kluba, ki jima je kljub veličini serijsko osvajanje lovorik tuje.
Kevin De Bruyne je znanilec tektonske spremembe pod Vezuvom. Napoli ni več izzivalec, južnjaška sirota, ki se je prigrebla preblizu bogato založeni mizi, rezervirani za severnjaško "plemstvo". Napoli je zdaj enakovreden, finančno močan, ambiciozen in poln samozavesti. Napoli lahko pritegne velike igralce, ki v preteklosti ne bi niti pomislili na to, da pridejo igrat na razpadajoči štadion San Paolo, oziroma po novem štadion Diego Armando Maradona.
Seveda De Bruyne ni več nogometaš, kakršen je nekoč bil. Načele so ga poškodbe in povsem jasno je, zakaj se mu je Pep Guardiola odpovedal. Tega Katalonec ni storil zlahka, toda City je nujno potreboval resen remont, resno pomladitev, resen korak v prihodnost. Ampak dejstvo je, da je ritem v Serie A počasnejši, da je igra bolj taktična, da je nekaj več časa za razmišljanje kot v hektično hitri in fizično izredno zahtevni Premier League. In to bo Belgijcu gotovo odgovarjalo. Kajti njegovi nogometni možgani so še vedno elitni, njegove podaje so še vedno genialne, njegov občutek za prostor ostaja nespremenjen.
De Bruyne bi lahko izbral lažjo pot. Kmalu bo dopolnil 34 let in zlahka bi vzel denar, ki ga ponujajo ameriški in saudski klubi. Zlahka bi šel v de facto "nogometno penzijo" v zameno za prenapolnjen bančni račun. Zlahka bi trimčkal v MLS ali saudski Pro League, kot to počneta Messi in Cristiano Ronaldo. Zlahka bi prodal svojo dušo za igranje v zlati kletki, v neki »Miki Miška ligi«, kot temu pravijo Angleži. In nihče mu tega ne bi zameril.
Toda De Bruyne je raje izbral izziv. Raje je izbral kaotično vzdušje neapeljskega štadiona in taktične bitke proti elitnim trenerjem in elitnim nogometašem, ki Serie A kljub zmanjšani finančni moči še vedno delajo veliko. Če poenostavimo: Kevin De Bruyne je izbral nogomet.