Thun (foto: uradna spletna stran kluba)
Thun prihaja iz najmanjšega švicarskega mesta mest vsemi prvoligaškimi klubi, še nikoli ni bil prvak, toda letošnja sezona je njegova!
Naslov švicarskega prvaka v nogometu je največkrat osvojil Grasshopper iz Züricha, ki ima kar 27 lovorik, sledijo pa mu Basel z 21, Servette in Young Boys s 17 in Zürich s 13. Poleg teh petih velikanov švicarskega nogometa, se je z državnim naslovom okitilo še 15 klubov, vendar boste med njimi zaman iskali FC Thun.
Ta sicer tradicionalni nogometni klub, ki je bil ustanovljen že davnega leta 1898, ima zgolj dva naslova prvaka v drugi švicarski ligi (2009/10, 2024/25), enkrat pa so bili drugi v prvi ligi (2004/05). To je bil brez dvoma njihov največji uspeh, ki so ga izkoristili tudi za presenetljiv preboj v skupinski del lige prvakov, kjer so se enakovredno kosali z Arsenalom, Ajaxom in praško Sparto.
Od takrat sta minili že več kot dve desetletji, v vmesnem času pa Thunu niso ravno cvetele rožice. Skakali so iz prve v drugo ligo in nazaj, vmes pa so imeli tudi nekaj evropskih uspehov (2013/14 so bili v skupinskem delu lige Europa) in nastop v finalu pokala, ko so leta 2019 izgubili proti Baslu.
V lanski sezoni so spet igrali v drugi ligi, ki so jo pokorili in se vrnili na najvišji nivo. Pričakovanja v letošnji sezoni niso bila posebej visoka. FC Thun je klub iz najmanjšega mesta v prvoligaški konkurenci. Istoimensko mesto, ki leži kakih 10 km od Berna na obali jezera Thunersee, ima vsega skupaj kakih 45.000 prebivalcev.
Kako »cenjen« je bil nekoč nogomet v tem mestu nam pove podatek, da so prebivalci leta 2006 zavrnili javno financiranje novega štadiona in je moral klub poiskati zasebnega vlagatelja, saj bi brez primernega igrišča sicer ostali brez profesionalnega statusa. Kot zanimivost lahko dodamo, da je bil novi štadion, ki se danes imenuje Stockhorn Arena, uradno odprt julija 2011 s prijateljsko tekmo proti nemškemu Kölnu, prvi gol na njem pa je dosegel slovenski reprezentant Milivoje Novaković.
Danes pa Thun suvereno vodi v švicarskem prvenstvu in je na dobri poti, da osvoji svoj prvi naslov državnega prvaka. Čeprav so zadnjih pet let prebili v drugi ligi in po vrnitvi med elito niso kaj dosti prevetrili igralskega kadra. Čeprav med petimi najboljšimi strelci in med petimi najboljšimi podajalci lige nimajo svojih predstavnikov. Čeprav je njihov proračun neprimerno manjši od večine drugih prvoligašev.
Predsednik kluba Andres Gerber je pred začetkom sezone »pogumno« napovedal, da bodo končali v zgornji polovici lestvice. Marsikomu se je ta napoved zdela precej drzna in nerealna, zdaj pa se zdi celo preskromna.
"To kar počnemo ni zapleteno, prej nasprotno," pravi Gerber. "Imamo dobre igralce z veliko samozavesti in izboljšujejo se od tekme do tekme." Današnji predsednik, ki je nekoč igral za Thun in švicarsko reprezentanco, uspeh pripisuje timskemu delu in kontinuiteti: "Tukaj sem že 23 let, mnogo ljudi, ki delajo v klubu pa je tu že 15 let. To je zelo pomembno, saj se dobro poznamo in razumemo tukajšnjo kulturo. V tej regiji nismo preveč glasni. Smo skromni. Raje nekaj storimo, kot pa da bi preveč govorili o tem. Gre za ekipo, ne za velik denar ali velika imena."
Igralski kader Thuna je vreden manj kot 16 milijonov evrov
Tudi trener Mauro Lustrinelli je legenda kluba. V sezoni 2004/05, ko je bil Thun drugi v ligi, je dosegel 20 golov. Bivši reprezentančni napadalec, ki je nastopil tudi na svetovnem prvenstvu v Nemčiji leta 2006, je postal trener leta 2022. Uspel je ustvariti tesno povezano moštvo brez zvezdnikov, ki ga krasi ekipni duh, izredna učinkovitost in taktična preprostost.
"Prav nič me ne skrbi, da bi nas uspeh preveč ponesel," pravi vezist Valmir Matoshi. "Iz Thuna smo. Noge imamo trdno na tleh In počasi se navajamo na zmagovanje."
Njihova trenutna točkovna prednost je velika, vendar je do konca še veliko tekem. Švicarska liga ima 12 klubov in se igra v trikrožnem sistemu. Po 33 krogih, ko vsa moštva med seboj igrajo trikrat, se liga razdeli na play-off za prvaka in play-off za obstanek in se igra še pet krogov.
Če bo Thunu uspelo, bo to največja senzacija v zgodovini švicarskega nogometa. Kljub temu pa to ne bo prvič, da je kak klub, ki je v prejšnji sezoni igral v drugi ligi, osvojil nato še prvoligaški naslov. To je pred davnimi 74 leti, v sezoni 1951/52, uspelo Grasshopperju.