
Gareth Bale je najgloblji pečat pustil v dresu Reala iz Madrida. (foto: Getty Images)
Gareth Bale je sklenil nogometno pot, ki je v zadnjih 15 letih nogometnim navdušencem risala nasmehe na obraze. Valižan je osvojil vse kar je možno, a v zgodovino bo ostal zapisan po svojih trenutkih magičnosti, ki so posledica navdiha.
Pri 33 letih je blestečo nogometno kariero sklenil igralec, ki ima v svojih vitrinah nadvse zavidljivo zbirko individualnih in moštvenih lovorik, kljub temu pa ni nogometnega navdušenca na planetu Zemlja, ki ne bi imel občutka, da bi glede na kakovost, talent in predispozicije moral pustiti še globlji pečat. A če bi ga, in če bi se kariera zasukala v drugo smer, to preprosto ne bi bil
Gareth Bale, kot ga poznamo.
Ker, ko govorimo o Garethu Baleu, govorimo o nogometašu z dušo romantičnega umetnika, telesno fiziko modernega atleta in izdatno mero svojeglavosti. Valižan ni človek rekordov, temveč človek trenutka, človek navdiha. Res je, teh trenutkov bi lahko bilo še več, nekateri so trajali izjemno kratek čas, drugi nekaj dlje ali pa so znali biti razpotegnjeni skozi vso sezono, kar je dokazala sezona 2012/2013 v
Tottenhamu.
A k tej blesteči sezoni, ki je hitronogega Balea definirala in ga, nenazadnje, dokončno postavila na nogometni zemljevid ter med nogometne superzvezdnike, se še vrnemo. Sveži nogometni upokojenci se na prvo žogo vselej ocenjujejo po dosežkih in osvojenih lovorikah ter naslovih. Baleu vsega tega ne manjka. Na individualni ravni je bil šestkrat najboljši nogometaš
Walesa, leta 2018 je bil najboljši strelec
svetovnega prvenstva v Rusiji, lasti si tudi nagrado za najboljšega nogometaša
Premier League.
Igranje za
Southampton, Tottenham,
Real Madrid in
Los Angeles mu je prineslo še morje različnih naslovov. Trikrat je bil prvak
La Lige, osvojil je pet lovorik v
ligi prvakov, si podredil španski
Kraljevi pokal, trikrat tudi
španski Superpokal. Imate prav, vse to je osvojil kot član Kraljevega kluba, kjer je preživetih osem let pomenilo prerez življenja, z močnimi vzponi in prav tako intenzivnimi padci.
V Madrid je Gareth Bale prišel leta 2013 kot
najdražji nogometaš na svetu. Osvojil je vse, kar se v svetu nogometa da osvojiti, tako na domači kot evropski ravni. A ob vsem blišču se mu je nekako uspelo izgubiti. Nekje ob bogatem popotovanju v dresu evropskega velikana je Valižan izgubil del svoje identitete, svoje igrivosti in trenutki magičnosti so postajali vse bolj redki, da bi na koncu iskra popolnoma zamrla. V Madridu je bival ob boku
Cristiana Ronalda, ki je postal obraz moštva.
Karim Benzema,
Luka Modrić,
Angel Di Maria in drugi so se podredili Portugalcu, kdor tega ni storil, je bil odstranjen. Balea ni doletelo ne prvo in ne drugo.
Bale se je igral nogomet in čarobne poteze ter atraktivni zadetki so bili kot diamanti. Redkejši, kot bi si želeli, a prava paša za oči. Tekel je kot le redko kdo. Zadetek v finalu lige prvakov leta 2018 proti
Liverpoolu s škarjicami je nekaj, kar si bo za vselej zapomnil sleherni nogometni fanatik. V sicer širokem naboru atraktivnih in pomembnih potez bo ta zadetek verjetno prva asociacija, ko se bomo Valižana spominjali čez čas.
Še enkrat skok v sezono 2012/2013, ki je Balea izstrelila v nogometno orbito. Valižan je igral za nekonkurenčni Tottenham, ki ga je, obkrožen z nogometnimi anonimneži kot so Steven Caulker, Kyle Naughton, Lewis Holtby in drugi, popeljal na rob uvrstitve v ligo prvakov. V tisti sezoni je Bale dosege
l 21 zadetkov, devet od teh izven kazenskega prostora, štirje pa so bili zmagoviti po 78. minuti tekem.
Na klubski sceni je Baleova zvezda v zadnjih štirih, petih letih vse bolj ugašala iz sezone v sezono. Igranje se je prelevilo v sedenje na klopi, to v sedenje na tribuni, sočasno se je javnost obregnila v njegovo bajno plačo, še bolj pa v bojda večje zanimanje za igranje
golfa kot nogometa. Rešitev je bila odhod, anemičnosti ni prekinila niti kratkoročna posoja v njemu ljubi Tottenham, v naročje
Joseja Mourinha. Zadnjih šest mesecev je preživel v ligi MLS, kjer pa je za
Los Angeles igral s pol srca, kar pri osebah, ki se napajajo z navdihom, nikoli ne prinese notranjega zadovoljstva.
In ko se ob koncu dotikamo notranjega zadovoljstva. Veliko mu ga je namenilo igranje v dresu za reprezentanco
Walesa. Pa tudi uspeha. Preden je Bale kot 16-letnik leta 2006 debitiral za izbrano vrsto, se Wales 48 let ni uvrstil na največja tekmovanja. Zdaj so igrali na zadnjih treh od štirim možnih. Bale je predstavljal pljuča, srce in možgane generacije Walesa, njegov nogometni zaton pa je simbolno predstavila tudi skromna izvedba na zimskem mundialu v Katarju.