Matjaž Kek (foto: Nogomania)
Pod Pohorjem smo se pogovarjali z dolgoletnim selektorjem Matjažem Kekom, ki je objektivno kritičen do problemov v slovenskem nogometu. Zdi pa se, da ga znova vleče na trenersko klop.
Matjaž Kek je zdaj že nekaj mesecev brez trenerske službe. Po sedmih letih se je poslovil od vodenja Slovenije, zdaj pa njegovo življenje poteka na treh koncih - v Opatiji, Sukošanu in seveda rodnem Mariboru. Pod Pohorjem nas je sprejel na pogovor, v katerem 64-letnik ne daje vtisa, da razmišlja o permanentnem umiku iz nogometa. Ravno nasprotno. Bogatejši za že drugo izkušnjo selektorja slovenske reprezentance Kek precej podrobno spremlja slovenski nogomet, opaža probleme in nanje opozarja. Želi si boljše lige, boljših pogojev za delo in tudi večjo prisotnost nogometa v slovenskem vsakdanu.
"O eni temi pa sem že povedal, kar sem lahko," v šaljivem tonu navrže "večni" kandidat za povratek na klop Rijeke. Kaj se bo zgodilo na tem področju, bo povedal čas. A ne glede na to, kje in kaj bo Matjaž Kek delal v prihodnje, bo nad slovenskim nogometom vedno bdel. To, kar vidi v tem trenutku, mu ni preveč všeč, to je na nek način po Euru 2024 tudi sam napovedal in tega se v nobenem trenutku ne boji znova povedati na glas.
Ravno se je končala sezona v prvi slovenski ligi, z le devetimi klubi ter Olimpijo in Mariborom izven dometa Evrope. Kako ste jo videli in doživeli?
Na vrhu zasluženo - Celje, Bravo, Koper. Zame ni največji problem lige, da sta Olimpija in Maribor četrta in peti. To je morda celo dobro, da odločevalci trezno razmislijo in reagirajo. Pri slovenski ligi me najbolj moti to, kar se je zgodilo z Domžalami. To je dokaz, da nekatere stvari ne delujejo, kajti propad Domžal se ni zgodil v pol leta, ampak v nekaj letih! Nekomu je bilo malo mar, da bi presekal in reagiral pravočasno. Takšne stvari odganjajo navijače, liga postaja nelegitimna. V spodnjem delu lestvice pa seveda vidim večje probleme, istočasno pa vidim nekaj pozitivnih premikov v drugi ligi. Super je tudi, da sta v finalu pokala igrala Grosuplje in Aluminij.
NZS je ob poplavi tujih nogometašev v ligi nadgradila t.i. pravilo U21, ki ščiti slovenske nogometaše, je bila to dobra poteza?
Vsi igralci, ki jih imamo v tujini, izhajajo iz našega nogometa. Kdor razmišlja o slovenskem nogometu, ta ukrep mora podpreti. Klubi bodo morali razčistiti, ne more biti za vsak problem kriva NZS. Tudi na Hrvaškem razmišljajo o teh zadevah. Ne morem razumeti, da v zadnjem krogu državni prvak v prvi minuti menja mladega igralca, tega pa res ne razumem. Vsaka tekma šteje, vsaka tekma je po televiziji, mar klubi ne jemljejo resno te lige? V Sloveniji smo zaspali. Z nogometom bi morali živeti vsak dan, ga spoštovati in vsak dan nekaj dodati.
Po Euru 2024 ste, čeprav je Slovenija izgledala dobro, napovedali "črno luknjo". Na žalost ste imeli prav.
Vedel sem, kaj se bo zgodilo. Pri nas uspeh običajno napove slabše čase. Namesto vlaganj pride do redukcij. Če se iz tega ne bomo nič naučili ... Kaj smo po Euru 2024, Euru U21 in drugih uspehih naredili, da se ne bi zgodil padec leta 2025? Zavedam se odgovornosti kot selektor, pokazal sem nase, mislim pa, da je problem v naših temeljih, v pogojih za delo. Če ni pogojev, je težko uveljaviti mlade, potem pridejo vprašljivi tujci in tako naprej. In potem se vračam na ligo - stvari so sterilne, ni več strasti, mučijo se na igrišču, trenerji, mediji, gledalci. To ni dobro.
Omenjate pogoje za delo, infrastrukturo. Lahko podrobneje pojasnite, zakaj to področje v Sloveniji tako zanemarjamo?
Zgodila se mi je Rujevica, zgodilo se mi je Brdo, imel sem privilegij. To so super pogoji. Ampak ne razumem trenerjev slovenskih klubov, zakaj vsakodnevno ne nadlegujejo nadrejenih, lokalne skupnosti, da izboljšajo pogoje za delo. Vsak dan hodim mimo Ljudskega vrta, še vedno selekcije trenirajo na polovici igrišča z umetno travo. Moram še kaj dodati? Potem pa razpravljamo o stroki in kritiziramo. Je na takšnih igriščih sploh možno normalno delati?
V slovenski klubski nogomet je vstopil tuj kapital, je to dobro ali slabo?
Leta in leta smo si želeli tujega kapitala. Zdaj je tukaj. Ostro je zarezal v slovenski nogomet. Morda je zatrl kakšno idejo, ki je bila včasih dobra. V Mariboru recimo zdaj prevladuje le še turška ideja. Mislim, da so v klubih ljudje, ki ne bi smeli dovoliti, da gre vse skupaj tako daleč. Tujci so lastniki in tako se obnašajo. V Mariboru sicer vlagajo v delo z mladimi, ampak brez infrastrukture ne bo šlo. Poglejte tukaj na Pohorju (pod Pohorjem smo se s Kekom pogovarjali. op.p.) je zasebnik uredil fantastična igrišča. Zakaj tega nimajo klubi? Verjetno je to strošek, ampak brez tega ne gre. Zanimivo, Maribor in Olimpija sta zabredla s tujim kapitalom, Celje pa ne. Koper je recimo v domačih rokah in dokazuje, da je konkurenčen in to s slovensko stroko.
Ste Mariborčan, tesno povezan s klubom. Kako komentirate trenutno situacijo v Ljudskem vrtu, kjer novi predsednik kluba v medijih nastopa zoper lastnika kluba?
Predsednik Maribora je odprl neposredno fronto proti lastniku kluba. Težko razumem, da bi jaz dal 10 milijonov in pustil, da mi nekdo soli pamet. Strokovno morda še, strateško pa zagotovo ne. Ko je bil v klubu Zlatko Zahović, so vsi lepo živeli. Potem so ga 'spakirali', sami pa ostali v klubu. Zdaj so tukaj Turki. Včasih so mi očitali, zakaj ni reprezentantov iz Maribora. Ker ni bilo igralcev! Zakaj pa so bili iz Olimpije? Iz Celja? Ko sem na problematiko v Mariboru opozoril na eni od televizij, sem naslednji dan dobil klic z vprašanjem, s čim so se mi v klubu zamerili. Resno? Pa kaj res človek ne more opozoriti, da bi pomagal? Saj ne želim rezati glav. Nekateri pomembni nogometni ljudje v Sloveniji gledajo stran, nočejo se ukvarjati s problemi, niti jih izpostavljati, ker ni nobenega efekta. V slovenskem nogometu manjka objektivna, jasna, trezna komunikacija.
(foto: Nogomania)
Reprezentanci Slovenije ste dali ogromno, vaše slovo pa po oceni mnogih ni bilo dostojno temu statusu. Če se Radenko Mijatović ne bi odločil, kot se je, bi podaljšali pogodbo?
Ne bi! Igralci so to vedeli. V sedmih letih sem imel podporo NZS, predsednika. Zakaj se je na koncu to vleklo? Vedelo se je, kdo bo selektor, v ozadju so bili ljudje, ki so želeli spremembe. Preprosto rekli bi hvala lepa in nasvidenje. Preprosto povedali bi, da imajo novo idejo. Saj mi je jasno, če bi šli naprej v kvalifikacijah, bi bilo pa drugače. Sedem let je konec koncev dovolj.
Kdo so ljudje v ozadju, ki jih omenjate?
Tega vpliva od zunaj, ki ga čutimo v nogometni Sloveniji, ne smemo jemati za slabega. Ne bi šel v podrobnosti, ampak nam je prinesel tudi kaj dobrega! Ne želim, da me razumete narobe, Morali bi ga še bolj izkoriščati! Takšne situacije slovenski nogomet ne bo več imel. Nihče pa seveda ni idealen in prvi sem, ki pravim, da nas enoumje ne bo pripeljalo daleč.
Ko je reprezentanca lansko leto prišla na razpotje, se je veliko govorilo o slogu igre. Na eni strani vi, na drugi strani Albert Riera.
Kako priti do rezultata? Načinov je več. Riera nam je s svojim pristopom, komunikacijo prinesel nekaj novega. Vsak izbere svojo pot, glede na znanje, kvaliteto kadra, pogoje in na kvaliteto, proti kateri igra. Kaj pa je atraktiven nogomet? Če bi bila vsaka tekma 5:4, bi to postalo dolgočasno. Uspehi slovenskega nogometa so temeljili na slovenski kvaliteti, skromnosti, disciplini, organizaciji, trmi, predvsem pa smo izkoriščali atmosfero, ki je vse skupaj združila. Kot selektor sem se moral odločiti - bom všečen ali bom izzival nasprotnika, da pridem do rezultata? V Sloveniji po 10 let čakamo na rezultat. Takrat pristanemo na vse, samo, da bi se kam uvrstili. Leto, dve po velikem tekmovanju pa nas vse moti. Priznam, da je Riera pomagal reprezentanci. Dobili smo igralce iz Celja, ki so bili na vsaki akciji boljši! Z veseljem sem obiral te sadove in ni mi všeč, da nekateri uživajo, ker se mu v Eintrachtu ni izšlo. Je pa tako, da Slovenci, ko smo bili svoji, smo bili dobri. Ko smo skušali biti kopija nekoga drugega, pa smo imeli probleme.
Ima Slovenija premalo t.i. kreativnih nogometašev, da bi igrala drugače?
V afriški generaciji sem imel Andraža Kirma, se spomnite? V tej generaciji sem imel Jana Mlakarja, ki je v resnici napadalec. Vsako tekmo sem igral s tremi napadalci. Pa s Petrom Stojanovićem na krilu. Manjka nam kvaliteta na krilih, ampak kot trener se pač moraš prilagoditi. Slovenija mi je obakrat začela delovati, ko sem našel pravi par v osrednji zvezni vrsti. Takrat sta bila to Koren in Radosavljević, zdaj pa Čerin in Elšnik. To je srce ekipe. Na tem se je lomilo.
Kako lahko Slovenija optimalno izkoristi Benjamina Šeška?
Benjamin Šeško je v kvalifikacijah držal Slovenijo v igri. Potrebuje prostor, treba pa bo ta prostor ustvariti. Zdaj je Šeško v takšni situaciji, da bodo verjetno vsi gledali nanj, kar pa seveda pomeni, da se bo okrog njega kaj odprlo. Nihče ga ne bo želel pustiti v situacije ena na ena, ker vsi vedo, da je to samomor. Treba je izkoristiti Vipotnika, ki pa mu je treba pripeljati žogo. Vsem slovenskim selektorjem je težko. Kot selektor moraš sestaviti ekipo, sama se ne bo. V resnici ne moreš izbirati široko, izbor je ozek.
Podpirate odločitev Boštjana Cesarja, da v reprezentanco vpokliče 16-letnega Tiana Naia Korena?
Vzpostavljen imamo sistem skozi mlajše reprezentance, ki je nogometen. Nogometna ideja je pred vsemi ostalimi, to je ključno. Dobro bi bilo ponoviti to, kar smo naredili s tisto prijateljsko tekmo v ZDA, ko smo preizkusili nekatere igralce. Zdaj so nekateri dejansko v A selekciji. Treba je le najti dogovor s klubi. Takšne tekme bi bile super za preizkus igralcev, recimo Korena in podobnih. Selektor mora namreč oceniti, če je nekdo pripravljen ali ne. Šeško je bil pri sedemnajstih, kolikor slišim bi lahko bil tudi Koren, morda Topalović, pa Matjašec in še kdo. Všeč mi je, da Cesar išče rešitve, nove igralce. Je pa tako, ekipa dela igralce, jaz sem to idejo vedno "provociral".
Šibka točka Slovenije je nacionalizacija igralcev. Kakšnega smo že dobili, a tudi izgubili. Smo na tem področju premalo aktivni?
Premalo se zavedamo pomembnosti spremljanja igralcev, ki bi lahko bili zanimivi. Takšni igralci seveda morajo imeti željo, ampak to vendarle dela cel svet, tudi mi bi morali. Pri nas pa koga izgubimo in potem se tega področja raje ne dotikamo. Sam sem celo v nekem trenutku razmišljal o Doffu iz Olimpije, ko je kot velik borec in uličar držal celo ekipo. Pri nas je težko priti do nogometnega državljanstva, ampak to moramo spremeniti. Vedeti moramo, da smo v nevarnosti, številni naši igralci imajo korenine iz drugih držav.
Kje bomo Matjaža Keka gledali v prihodnje, morda ponovno v vlogi selektorja?
Selektorski poklic je specifičen, se sploh čovek lahko vrne v klubski nogomet? Nekaj mesecev me ni bilo. Sem pa zadnje čase veliko razmišljal o nogometu, spet me vleče in zanima. Zdaj smo v obdobju, ko se veliko dogaja na nogometnem trgu. Povpraševanje obstaja, zanima me le resen projekt. Hočem se boriti za lovorike. Bomo videli. Tudi, če ne bom delal, ne bo nič narobe, ampak nogomet imam res rad.