Matevž Vidovšek se je po koncu šampionske sezone družil s podporniki Olimpije. (foto: /)
Matevž Vidovšek je eden od junakov ljubljanske Olimpije v pravkar zaključeni tekmovalni sezoni. Zmaji so osvojili dvojno krono, kar se bo za vselej zapisalo v spomin nogometašem kluba in navijačem. Prav z njimi se je na posebnem dogodku družil in pogovarjal kleni koroški vratar.
Ljubljanska Olimpija ima široko bazo navijačev in podpornikov, skupina teh pa je pred časom ustanovila organizacijo Enotnost, znotraj katere nastaja tudi podcast, v katerem je Olimpija, v najširšem možnem smislu, rdeča nit. V organizaciji Enotnosti je v ponedeljek potekal poseben dogodek v živo, na katerem je sodeloval tudi Matevž Vidovšek, ki je v sproščenem vzdušju z navijači in podporniki spregovoril o svoji življenjski in poklicni poti ter o aktualnostih zadnje sezone.
Pri 14 letih je imel več različnih ponudb za odhod iz Dravograda, najbolj konkretna in realna pa je bila ponudba ljubljanskega Brava. Preselil se je v Ljubljano, živel v dijaškem domu v Šiški in branil za kadetsko ekipo Brava. Tam ga je treniral Dejan Grabič, kasneje trener članske ekipe Šiškarjev, danes pa strateg Mure.
"Za tem so sledile še nekatere preizkušnje v tujini, predvsem pri Genoi in Sassuolu. V teh klubih sem preživel po teden dni, treniral z ekipo, sledil pa je prestop v Atalanto. Tam sem izstopal zaradi fizike in višine, zato sem hitro dobil priložnost priključiti se prvi ekipi pod vodstvom Gian Piera Gasperinija. Gre za odličnega trenerja, ki mi je res veliko pomagal. Naučil sem se jezika, ogromno pa sta mi pomagala tudi Jasmin Kurtić in Josip Iličić, ki sta me vozila na treninge in podobno. Za to jima bom večno hvaležen" je dejal Matevž Vidovšek, ki pa se v Italiji, tudi kasneje na posojah pri Pescari in Reggini, ni naigral.
Po povratku v domovino si je nadel dres Olimpije. Ko več let ne igraš, pravi Vidovšek, potem je logično, da izbire nimaš in greš tja, kjer te želijo. To, ali pa prenehaš z igranjem nogometa. Tudi v Ljubljani se ni začelo obetavno, saj je bil sprva tretji vratar, kasneje drugi. Najprej je mrežo Zmajev branil Žiga Frelih, kasneje Ivan Banić, šele s prihodom Roberta Prosinečkega pa se je začel vzpon na hierarhični lestvici in mesto med vratnicama je postala realnost. V soboto je minilo natanko leto dni od tekme proti Celju, ko je Vidovšek zabeležil debi v golu Olimpije. Zanimivo, obletnica se je zgodila na tekmi proti istemu tekmecu.
"V enem letu sem prehodil pot od popolne ničle do prvega vratarja Olimpije in vpoklica v člansko reprezentanco Slovenije. To vse mi je ogromno pomenilo, a ne nameravam se ustaviti. Od Jana Oblaka se želim veliko naučiti, pa ne samo od njega, ki je sicer med petimi najboljšimi vratarji na svetu. Od ostalih želim pobrati prave vzorce obnašanja in ostalih stvari. Upam, da bom tudi sam nekoč igral na podobni ravni. Če bom vpoklican v izbrano vrsto za junijski tekmi, morajo biti tam tudi Green Dragons," je hudomušno pristavil dobro razpoloženi Korošec.
Vidovšek je priznal, da je imel od začetka norega leta veliko težav s pozornostjo. Vselej je gledal v telefon, v novicah iskal svoje ime in mnenja o sebi na spletu. Zdaj temu ni več tako, veliko manj ga zanimajo novice in medijski zapisi, telefon pa tudi nasploh skuša uporabljati čim manj. Če je sprva želel ugoditi vsem prošnjam za intervjuje, zdaj kdaj tudi zavrne kakšno od teh prošenj. Tako je bilo tudi pred zadnjim večnim derbijem, ko se je Olimpija pripravljala na zmago in s tem na matematično zagotovitev naslova državnega prvaka.
Potem pa se je zgodila še finalna tekma pokala, ko je Olimpija po neverjetni drami premagala Maribor. Tekma v Celju je ponudila marsikaj, med drugim tudi veliko napetosti na terenu, kjer so Mariborčani skušali z različnimi fizičnimi ali verbalnimi manevri iz tira spraviti prav Vidovška. Kar je vratar vedel.
"Nekaj dni pred finalom smo izvedeli kaj pripravljajo Mariborčani. Natanko smo vedeli, da bodo želeli ob prvem kotu narediti cirkus, v prvi vrsti je bil Tolić. Očitno jim iz kluba uhajajo informacije. Nemudoma sem se posvetoval s trenerjem vratarjev, na tekmi pa smo jim nemudoma dali vedeti, da vemo, kaj se grejo. Tako je bilo iz prekinitve v prekinitev manj kontakta. Najstrožja kazen za Maribor je bila moja napaka. Na plastenki za vodo sem imel izpisane izvajalce 11-metrovk Maribora in kam najbolj pogosto streljajo, za vsak slučaj, če bi šli v streljanje serij z bele pike," je ob koncu še razkril Vidovšek.