Mariborski problem številka ena: Mudrinski je za vse sam, Ivanović pomaga le sebi

Štirje meseci so minili, odkar je Marko Šuler z zanimivim manevrom zbodel Olimpijo in okrepil Maribor. Iz Belorusije, kjer mu ni šlo prav nič po načrtih, je na posojo do izteka sezone pripeljal bivšega igralca rivala iz Ljubljane Đorđeja Ivanovića. Pričakovanja so bila visoka, izplen pa je po doslej videnem slab. Precej slabši od pričakovanj, sploh, ker je Maribor tam, kjer je želel biti - v bitki za naslov prvaka. 

"Ivanović pomeni dodano vrednost, ki jo v slovenskem prostoru težko dobiš. Nekaj časa smo iskali, kar smo potrebovali po odhodu Rudija in verjamemo, da Đorđe moštvu prinaša to, kar želimo. Je preverjena rešitev, tisti delček v mozaiku, ki smo ga želeli dodati v boju za vrh. Ekipa ima kvaliteto, številne posameznike s potezo več, nepredvidljivostjo za nasprotnike. Zdaj smo jo še dodatno okrepili," je konec januarja dejal Šuler, ki se je verjetno zavedal, da Ivanović ni prav dobro pripravljen. V štirih mesecih, kolikor jih je Ivanović v Ljudskem vrtu že preživel, pa "fizika" ni (več) glavni problem. Problem so njegove igre. 

Đorđe Ivanović bi glede na svoj renome v Mariboru moral biti igralec dodane vrednosti in nekdo, ki vleče. Sploh v trenutkih, ko Maribor ni "kompleten" (denimo minuli konec tedna) in potrebuje nekaj "iz nič". Ivanović pa se na igrišču pogosto muči, vklaplja se v povprečje mariborske ekipe in ne izstopa. Ne glede na to pa redno igra, zadnjih sedem tekem je vselej začel. 

Statistika je lahko kruta in v Ivanovićevem primeru dokazuje, da bivši igralec Partizana Mariboru daje manj, kolikor bi moral. Dosegel je le tri gole, le enega za zmago Maribora! To je bilo na tekmi s Celjem (28. krog), preostala dva pa je zabil proti Bravu, ko je Maribor obakrat izgubil. Še manj kot golov pa je Ivanović zbral podaj - le eno!


Maribor, ko gre za zadetke, tako čuti veliko pomanjkanje iz druge linije in ostaja odvisen predvsem od Ognjena Mudrinskega. Edina prava "devetka" Maribora pa vsega ne zmore sama. Pomagati bi morala tudi krila, kjer pa Radovan Karanović nikakor ne najde prave kombinacije.

Ivanović verjetno tudi zaradi dogovora z Belorusi (ki plačujejo večino igralčeve plače) igra redno, ne glede na formo. Alvir se še naprej išče in ima vpisan le en gol, odkar je Simona Rožmana zamenjal Radovan Karanović. Žugelj je ob negotovi poziciji v ekipi dosegel štiri gole, Šturm, Sirk in Repas pa so vsi skupaj zmogli pet golov. Toliko jih je sam dosegel Kronaveter.

Ne pozabimo pa niti na dva zelo pomembna gola "nesmrtnega" in zdaj že vidno odsluženega Marcosa Tavaresa, ki se bo čez nekaj dni poslovil od mariborske publike, v ambientu, ki bo zaradi rezultata v Ljubljani verjetno drugačen kot bi lahko bil. 

Maribor je v finišu sezone v položaju, ko mora preprosto upati, da bo Ognjen Mudrinski rešil še zadnji dve tekmi. Problem bo nastal, če Mudrinski tega ne bo zmogel. Kdo bo prevzel njegovo breme? Moral bi ga, zato je bil pripeljan, prav Đorđe Ivanović, ki pa to pomlad z rednim igranjem pomaga predvsem sebi, ne pa tudi Mariboru.