Mačkovski sin vetra

Mura in Maribor sta v preteklih letih že velikokrat sodelovala. Tako ali drugače. Najboljšo potezo, ko gre za poslovanje z Muro, pa je Maribor povlekel tik pred propadom črno-belega kluba iz Murske Sobote. Prav zadnja okrepitev Maribora iz Prekmurja je namreč tudi, tako vsaj kaže, najbolj obetavna. Damjan Bohar v zadnjem obdobju igra vrhunsko. Nedavno je "prestrelil" Maccabi Tel Aviv, prejšnji teden ranil ugledni Celtic, minuli konec tedna pa še, tedaj v slogu Zinedina Zidana, zabil gol kroga Zavrču.

Damjan Bohar, nogometni javnosti danes znan kot eden od najboljših igralcev Maribora in eden najboljših igralcev lige, je na veliko sceno v dresu Maribora prišel iz popolne anonimnosti. Svoje prve nogometne korake je namreč stopal na od osrednjega nogometnega dogajanja pri nas odmaknjenem Goričkem, v Križevcih in bil tedaj še kot "ciciban" že državni prvak. "Že kot majhen otrok je izstopal. Enostavno, imel je nekaj, kar mora nogometaš, če se želi razviti v vrhunskega igralca, imeti že pri mladih letih," danes, ponosni, da so pomagali vzgojiti nogometaša reprezentančnega potenciala, pravijo v Križevcih. Konec lanskega decembra so, seveda v družbi Damjana Boharja, proslavili petdeset let delovanja kluba.

"Bohi" je hitro, še kot otrok, prerasel Križevce. Pot ga je, kot praktično vse perspektivne prekmurske nogometaše pred njim, vodila v Mursko Soboto, k Muri. V sezoni 1997/1998, ko je Bohar že od blizu pogledoval k Fazaneriji, so bili črno-beli jesenski državni prvaki, ob koncu sezone pa so v hrbet gledali le Mariboru.

Mura je skozi leta, ko je Bohar preskakoval starostne kategorije, stagnirala in naposled propadla. Leta 2009, ko je iz pogorišča stare Mure že zrasel nov klub, je prvoligaš iz Murske Sobote že spet dihal na škrge. Denarja za profesionalce ni bilo, priložnost so zato dobili mladi fantje. Tudi izjemno hitri in tehnično dobro podkovani mladenič, ki je med občinstvom kmalu dobil ime in priimek - Damjan Bohar. Aprila leta 2009 je mladi Bohar odigral svojih prvih deset minut v drugi slovenski ligi. Že v naslednji sezoni ga je v ogenj pošiljal Stanko Maučec, zaupal pa mu je tudi novi trener Mure Primož Gliha. 

Medijsko najbolj izpostavljen prekmurski talent je bil zadnja leta nedvomno Mitja Lotrič, ki je pristal v Kopru in ki še do danes ni upravičil visokih pričakovanj. Fokus na soigralcu je Damjana Boharja, tedaj še vedno v precejšnji anonimnosti, še dodatno razbremenil. 

Ko je Mura v sezoni 2011/12 ponovno zaigrala med prvoligaši, je že v prvem krogu dobil svojih pet minut slave. Z zmagovitim zadetkom proti Kopru je nase končno opozoril tudi širšo nogometno javnost. Z dobrimi predstavami Mure se je dvignil tudi "rating" nogometašev, ki pa so se, še povsem neizkušeni, spopadali s finančno krizo soboškega prvoligaša. Bohar je svoje misli usmeril v svojo igro, v svoj napredek in ne, za razliko od mnogih soigralcev, v praznih obljub polnega tedanjega predsednika Miroslava Topiča. 

"Bil je zrel. Tih, delaven in inteligenten tako na, kot izven igrišča. Medtem, ko so drugi modrovali o Topiču, je sam 'modroval' o svoji prihodnosti," pravi novinarski kolega Jernej Šavel, ki je pot "Mačkovskega sina vetra" (Boharjev domači kraj se imenuje Mačkovci), kot ga je sam poimenoval, spremljal vse od njegovih članskih začetkov v Murski Soboti.

"Za Muro je vedno dal vse od sebe, kar smo navijači znali ceniti. Čeprav morda kdaj ni imel svojega dne, se je vedno boril. Ni bil nogometaš, ki bi takrat, ko mu pač ne gre, enostavno začel 'šetat' gor in dol po igrišču. Ravno to je bila ena njegovih največjih vrlin. Če že ni zadel, asistiral ali pripravil priložnosti, pa je garal v obrambi," se spominja Aleš Horvat, član Murine navijaške skupine Black Gringos. 

Bohar je že pri Muri sodeloval s svojim sedanjim trenerjem Antejem Šimundžo, ki je iz Boharja ustvaril pomembnega nogometaša Mure. Bohar se seveda ni rodil pripravljen za tekme, kakršne igra danes. Učil se je in še vedno se uči, pri tem pa pridno odpravljal pomanjkljivosti v svoji igri. V njegovi prvi prvoligaški sezoni je bila največja težava realizacija. Danes se zdi, da so to le še davni spomini, kajti prav v tem elementu igre Bohar trenutno najbolj blesti.

Prestop v Maribor, ki ga je dobil brez odškodnine in nanj zato tudi čakal nekaj mesecev, je bil za Boharja prava poteza. Maribor je Boharja izklesal v igralca, ki premore karakteristike za igranje v večjih klubih in močnejših ligah, močno pa ga je približal tudi reprezentanci. Prvi selektorjev klic Bohar sicer še čaka.

"Selektor pravi, da za reprezentanco nastopajo najboljši. Očitno še ni tako daleč, oziroma mu po selektorjevem mnenju še nekaj manjka. Menim pa, da bi lahko bil vpoklican že zaradi tega, da zaostri konkurenco. Slovenija ima v Kamplu in Lazareviću že dva podobna nogometaša. Eden je praktično zasidran med prvih enajst, drugi ni. Morda bomo tam nekoč tudi videli Boharja," dodaja Šavel, ki sodeč po zadnjih predstavah Boharja zagotovo ni več veliko oddaljen od tega, da Boharja že v kratkem zagleda v dresu slovenske izbrane vrste. Če ne drugega, pa ga bo (znova) zagotovo gledal v enem od evropskih pokalov, v katerem, bomo videli že nocoj.