Luka Menalo (foto: Nogomania)
Pred prihajajočim štajerskim derbijem smo se pogovarjali z Luko Menalom, ki se je v želji po minutaži odrekel Dinamu in sprejel izziv v Celju. Nekdanji nogometaš Olimpije si lahko predstavlja, da bi v Sloveniji ostal dlje časa.
Spremljajte Nogomanio kot prednostni vir na Googlu
Dodajte Nogomanio med priljubjene vire v Google News in
prejemajte najpomembnejše nogometne novice med prvimi.
V Sloveniji smo ga že gledali, takrat v ekipi Olimpije, vseeno pa je bil prihod Luke Menala v slovensko ligo manjše presenečenje. V Celje je namreč odšel pri sedemindvajsetih in to kot igralec zagrebškega Dinama ter občasni reprezentant Bosne in Hercegovine. Z njim je celjski trener Damir Krznar dobil še eno močno orožje v napadu. Na izbiro je imel Menalo seveda tudi številne druge opcije, presodil pa je klic znancev (poleg Damirja Krznarja sta tam še Mihael Mikić in Vedran Atias), ki zdaj delujejo v Celju, pa seveda bližina Slovenije.
"Vedel sem, da odhajam iz Dinama, imel sem več opcii, potem pa me je poklical Damir Krznar, pomagal mu je njegov štab in pristal sem tukaj. Če sem povsem iskren, ni lahko iti iz Dinama v Celje. Moji prijatelji so bili presenečeni. Nisem pričakoval, da se bom tako hitro vrnil v Slovenijo, ampak sem vesel, da sem se. Lepo se počutim tukaj, lepo so me sprejeli, verjamem, da je to prava poteza. Celje je zdaj drugačen klub kot takrat, ko sem bil prvič v Sloveniji. Ekipa je fenomenalna, za slovensko ligo imamo najbolj širok kader, ambicije so jasne," je za Nogomanio povedal Menalo.
V Zagrebu, kamor je prvič kot velik talent prišel leta 2018 iz Širokega Brijega, je pričakoval veliko, dobil pa relativno malo. Trener Dinama Sergej Jakirović, ki ga v Sloveniji poznamo po njegovi kratki epizodi v Mariboru, nanj minulo jesen praktično ni računal. Menalo je ugotovil, da tako ne gre naprej, zato je odšel, kljub razočaranju pa razloge za neuspeh v Dinamu išče predvsem pri sebi.
"Težko je bilo lani jeseni, še nikoli v svoji karieri nisem doživel kaj takšnega. Na koncu se je, to zdaj lahko rečem, dobro končalo. Zakaj mi ni uspelo v Dinamu? Mislim, da sem za to izključno sam kriv. Ko sem dobil priložnost, je pač nisem izkoristil. V Dinamu je konkurenca tako močna, da ni veliko priložnosti, jaz sem svojo na žalost zapravil."
V Olimpiji je bil Menalo v sezoni 2019/2020. Takrat je imel ob sebi Endrija Cekicija, Stefana Savića in Anteja Vukušića. Prav neverjetno je bilo, da ta ekipa ni osvojila naslova slovenskega prvaka.
"Lepo je bilo, bili smo močni, nismo pa bili prvaki, kar je bilo precej neverjetno, kajne? Ko je odšel Safet Hadžić, smo imeli prednost na lestvici, potem je prišel Dino Skender in zgodilo se je, kar se je zgodilo. So pa spomini na Ljubljano in Olimpijo ostali resnično lepi, z mnogimi soigralci iz tistega časa sem ostal v stikih. S Tomislavom Tomićem sva se celo družinsko povezala."
Olimpija pa je Menalu v tisti sezoni v nogometnem smislu vseeno veliko dala.
"Absolutno. Ker sem igral! Olimpija me je, to lahko rečem brez oklevanja, vrnila v življenje. Od takrat je šlo vse navzgor. Danes, ko spet igram pri vas, sem boljši igralec kot takrat, ko sem bil tukaj prvič."
Po Olimpiji je Menalo igral za Rijeko, ravno tako na posoji. Njegov trener na Rujevici je bil Slovenec Simon Rožman, o katerem 27-letnik govori z izbranimi besedami. Še več, Menalo je prepričan, da je bil takrat v najboljši formi kariere.
"Po Olimpiji sem bil v Rijeki, pri trenerju Simonu Rožmanu, ki je zelo dober trener. V marsičem se razlikuje od drugih. Čudi me, da še ni naredil boljše kariere, zame je namreč eden najboljših trenerjev, kar sem jih imel v svoji dosedanji karieri. Verjetno sem v Rijeki, pod njegovim vodstvom, igral najboljši nogomet v karieri."
Slovenija je zaenkrat edini stik Luke Menala s tujino. Lani pozimi ga je sicer resno želel izraelski velikan Maccabi Tel Aviv, pozneje nekateri drugi klubi, a zdi se, da ga predaleč stran od doma ne vleče. Prihodnost v Celju si Menalo lahko predstavlja.
"Takšni smo Hercegovci, res smo močno vezani na naše kraje, ki so za nas najlepši na svetu. Celje je urejen, stabilen klub, ki ima ambicije, to mi je všeč, to je tudi največji razlog, da sem prišel. Zakaj pa ne bi ostal? Mesto je lepo, blizu je Hrvaška, blizu je moja Hercegovina. Pomembno je tudi, da ima klub evropske ambicije. Mislim, da imamo ekipo, ki lahko igra v Evropi, imamo nekaj izkušenih, kajti v Evropi je najtežji izziv pritisk," pravi Menalo, ki je v celjski ekipi najbolj navdušen nad slovenskim reprezentantom Žanom Karničnikom.
"Če bi bil mlajši, recimo star dobrih 20 let, bi lahko naredil svetovno kariero. To je najboljši bočni igralec, kar sem jih imel za soigralce v karieri!"
Primerjava slovenske in hrvaške lige je nekaj, česar pri igralcih, ki so igrali v obeh ligah, ne moremo zaobiti. Menalo ponuja zanimivo razmišljanje, v katerem izpostavlja prednosti slovenske lige.
"Slovenska liga je v nekaterih stvareh pred hrvaško! Na Hrvaškem je pritisk na sodnike večji, v Sloveniji je vse skupaj bolj pošteno, dovoljene so napake, nihče jih ne napihuje kot na Hrvaškem. Celje bi, če bi igralo v hrvaški ligi, po moji oceni bilo v vrhu, med petimi najboljšimi ekipami. Pa še ena velika razlika je. Na Hrvaškem se igra drugače. Igra temelji na taktiki, defenzivi, v Sloveniji pa ni veliko ekip, ki recimo nočejo igrati. Zanimivo, celo ekipe z dna lestvice hočejo igrati odprt nogomet. Za mlade igralce, ki na Hrvaškem ne dobijo prave priložnosti, je slovenska liga idealna."
Menalo si ne dela utvar. V Celje je prišel kot igralec, od katerega se veliko pričakuje. Premik v Celje, ki je vendarle korak nazaj v primerjavi z Dinamom, pa utegne zaznamovati njegovo kariero.
"Zavedam se, kaj me čaka. Poglejte, jasno mi je, kaj moram storiti tukaj. Če tukaj ne bom igral dobro, kam bom potem odšel? Kariera profesionalnega nogometaša je kratka, intenzivna, veliko je faktorjev. Pomembno je, da verjameš vase in sprejemaš odločitve. Če oklevaš ... Recimo, lahko bi ostal v Dinamu, velik klub, dobra pogodba, ampak kaj bi bilo z mano? Želim igrati."
Za konec je Menalo pokomentiral še vroče dogajanje na Hrvaškem. Dinamo in Hajduk skupaj z Rijeko bijeta hud boj za naslov prvaka. Zdi se, da je hrvaška nogometna javnost lačna spremembe na vrhu, toda Menalo opozarja, da je Dinamo po njegovi oceni še vedno najmočnejši klub v državi.
"Dolgo Hajduk ni bil prvak in imam občutek, da vsi komaj čakajo, da Dinamo pade. Verjetno je ljudem dolgčas in si želijo spremembe, to je normalno. Bomo pa videli, če se bo res zgodilo. Turbulentno dogajanje v Dinamu in to se odraža na ekipi. Ves čas skupščina, pa to, kdo je glavni v klubu. Vseeno pa mislim, da je Dinamo še vedno najmočnejši klub na Hrvaškem."