Leo Rimac (foto: uradna spletna stran kluba)
Leo Rimac s pridom izkorišča minutažo v Kopru in postaja eden glavnih prodajnih adutov kluba.
Mladi napadalec Leo Rimac se je na začetku te sezone po treh letih vrnil v Slovenijo in takoj opozoril nase. Dvajsetletni Škofjeločan je v dresu Kopra pokazal nekaj izjemnih predstav in se zacementiral v prvi enajsterici. Na 26 tekmah v prvi ligi je zabil osem golov in prispeval dve asistenci. Gol in asistenco je vknjižil tudi v pokalu. Z odličnimi igrami je vzbudil pozornost nekaterih uglednih tujih klubov.
Rimac je prve nogometne korake naredil v lokalnem klubu Ločan, pri dvanajstih letih pa se je preselil v mladinsko akademijo Olimpije. Lahko rečemo, da je šel po isti poti kot njegov slavni someščan Jan Oblak.
"Bilo je kar težko," se spominja začetkov v zeleno-belem dresu. "Vsak dan sem čakal očeta ali mamo, da končata službo in me peljeta v Ljubljano. Potem sta morala počakati, da sem končal s treningom. Ko sem končal osnovno šolo, sem se preselil v dijaški dom Bežigrad in je bilo lažje. Meni in staršem."
V Ljubljani je ostal do šestnajstega leta. V kadetski ekipi so bili v sezoni 2021/22 njegovi soigralci tudi Jaka Čuber Potočnik, Aldin Jakupović in Dino Kojić. Po koncu sezone je na njegova vrata potrkal zagrebški Dinamo.
"Najprej so me poklicali na enotedensko preizkušnjo. Potem so dejali, da je en teden premalo za oceno in da bi me radi še videli. Ponudili so mi, da grem z njimi na nek turnir z leto dni starejšimi fanti letnika 2005. Druga možnost je bila, da počakam do poletja in pridem na dvotedensko preizkušnjo. Odločil sem se, da grem z njimi na turnir in trener Dinamovih kadetov je bil zelo zadovoljen z mano. Vztrajal da moram ostati in so me podpisali."
Šestnajstletni Leo je moral v Zagrebu hitro odrasti. "Na začetku sem bil kaki dve leti in pol v tako imenovani Dinamovi hiši, to je nekakšen internat za igralce iz tujine," se spominja tega obdobja. "Zadnje leto pa so mi dali stanovanje."
V Zagrebu se je hitro razvijal: "Dinamova šola je zelo kvalitetna, zelo veliko sem se naučil in dobil zmagovalno mentaliteto. Prvo sezono sem igral standardno za kadete, potem z letnikom 2005 pri mladincih. Tu sem rabil nekaj časa, da se ujamem, ker sem vedno menjal položaje. Poleg tega sem se v tej sezoni huje poškodoval in sem moral počivati pol leta."
Po poškodbi se je vrnil še močnejši: "Začetek zadnje sezone sem izpustil zaradi te poškodbe, potem pa sem ujel ritem in mi je šlo zelo dobro. Decembra sem bil poklican v prvo ekipo in sem debitiral na ligaški tekmi proti Varaždinu. Pozimi me je trener Fabio Cannavaro vzel s člani na zimske priprave v Turčijo."
V tem času je igral za hrvaški selekciji U17 in U19. "Ko sem prestopil v Dinamo, sem dobil po treh mesecih poziv v hrvaško kadetsko reprezentanco," pojasni Rimac. "Govoril sem s slovenskim U19 selektorjem Mišom Brečkom, ki mi je rekel, da so mi vrata slovenske reprezentance vedno odprta. Ko sem se vrnil v slovensko ligo, sem govoril z Milenkom Aćimovićem, ki me je povabil v reprezentanco U21, kar sem z veseljem sprejel, saj sem vedno želel igrati za Slovenijo."
Prestop v Koper se je izkazal za odlično potezo, vendar verjetno do njega ne bi prišlo, če ne bi prišlo do menjave vodilne garniture v zagrebškem klubu.
"Prišel je Zvonimir Boban in hoteli so me poslati na posojo, kar meni in mojemu agentu ni odgovarjalo. Dogovorili smo se za sporazumno prekinitev pogodbe. Medtem je moj agent govoril z Gubercem, ki je izrazil željo, da pridem na Bonifiko in tako sem podpisal za Koper."
V rumeno-modrem dresu je pokazal ves svoj razkošni talent. Ena od njegovih odlik je tudi sposobnost igranja na več položajih, toda Leo ve, kje najrajši igra: "Moja najljubša pozicija je v špici kot osrednji napadalec. Toda tudi položaj, na katerem igram zdaj, ofenzivni vezni, ki se veliko vključuje v napad, mi zelo odgovarja."
Na Bonifiko kmalu prihaja Olimpija. To bo ena od odločilnih tekem v boju za evropske vozovnice. Je zanj drugače igrati proti klubu, kjer je preživel štiri leta v mlajših selekcijah? "Seveda mi je drugače," odločno zatrdi mladi slovenski reprezentant. "Celo življenje sem bil navijač Olimpije, tam sem tudi igral. Ampak tekma kot tekma. Še posebej zdaj, ko se borimo za Evropo. Ne gledam nasprotnika in si želim samo zmage."
Njegove dobre predstave so vzbudile tudi zanimanje uglednih klubov iz tujine. To mu zelo godi, a ostaja na realnih tleh: "Seveda je lepo slišati, da se nek tuj klub kot je Club Brugge zanima zate, ampak to me v tem trenutku ne zanima. Rad bi končal sezono s še več zadetki in asistencami, pogovore o transferjih in ostale takšne stvari pa prepuščam agentu in športnemu direktorju."