
Benjamin Šeško je nakazal velik potencial. (foto: pigac.si)
Benjamin Šeško prižiga nov plamen upanja med navijači slovenske reprezentance. Pred nami je igralec, ki je povsem drugačen od drugih in kot takšen lahko vleče naprej.
Že dolgo na tekmah slovenske reprezentanca (tudi pred epidemijo) nismo slišali skandiranja imen nogometašev. Včeraj smo ga. Najprej je seveda obvezno "porcijo" vzklikov dobil najbolj slaven gledalec na stadionu
Luka Dončić. Zatem pa najmlajši v začetni enajsterici
Benjamin Šeško, ki si je naklonjenost dotlej sila zadržane in tihe publike prislužil z individualno bravuro. Šeško je praktično vse storil sam, ko je iz vse prej kot ugodne pozicije na levi strani in ob dveh igralcih Slovaške švignil mimo in skorajda iz mrtvega kota prišel do dveh zaključnih strelov.
Šeško je v tisti akciji ustvaril ogromno prostora, priigral je situacijo za gol, predvsem pa predramil do tistega trenutka nenevarno in brezidejno
Slovenijo. Povedano drugače, Slovenija pred Šeškovo akcijo je bila tista "stara", nenevarna, po njej pa je zaživela in začela oblegati slovaški gol.
Komaj 18-letni Šeško je tudi v nadaljevanju, ko je "odigraval" in "odlagal" ter pri tem zaman čakal na kakšno žogo v prostor (niti ni nujno v globino) nakazal velik potencial in pokazal precej kakovosti. Najbolj navdušuje njegova sila, ko se zažene naprej. Gibljiv, visok napadalec, ki preži na širokem prostoru in se v vsakem trenutku lahko izstreli naprej, takšen po modernih nogometnih standardih, je nekaj, česar Slovenija še ni imela. Zdaj ga, upajmo, dobiva.
Seveda je Benjamin Šeško še neizkušen. Šele začel je igrati za
Salzburg in tudi v reprezentanci je še novinec. Je pa dokazal in očitno prepričal tudi selektorja
Matjaža Keka, da je igralec, na katerega velja staviti. Je igralec za sedanjost in prihodnost slovenske reprezentance.
Zanimivo bo videti, če oziroma kdaj bodo to ugotovili tudi njegovi reprezentančni soigralci. Doslej je bil naslov za dostavo žoge v reprezentanci pretežno
Josip Iličić, ki je nato bolj ali manj uspešno sam reševal izzive, kar je bilo hkrati dobro in tudi slabo za ekipo. Zdaj ima Iličić pred seboj igralca, ki lahko pokriva velik prostor in ki ne potrebuje žoge direktno v noge, Slovenija pa končno nekoga, ki lahko razbremeni Iličića oziroma izkoristi njegovo znanje in iskanje prostora. Na selektorju in soigralcih je zdaj naloga, kako nespornega talenta in povsem drugačnega napadalca od ostalih izkoristiti in ga tudi izven igrišča vklopiti v moštvo.
"
Javi se, Šeško," so vzklikali gledalci v
Stožicah, ko je Kek v zaključku tekme utrujenega mladeniča zamenjal. Šeško jih je, potem ko mu je "rezervni selektor" Jasmin Kurtić (vso tekmo je s tribune dajal navodila in vzpodbujal soigralce) stisnil roko, zadovoljen pozdravil.
To je bil, upajmo,
zametek nečesa večjega. Novega. Slovenska reprezentanca to mladost, to energijo, kakovost in odločnost močno potrebuje.