Nuno Mendes (foto: Getty Images)
Portugalec Nuno Mendes se je uspešno prebil med elito na svojem igralnem položaju.
Pri rosnih triindvajsetih letih je Portugalec Nuno Mendes po mnenju večine strokovnjakov najboljši levi bočni branilec na svetu. Pri lizbonskemu Sportingu se je uveljavil že kot najstnik in pred štirimi leti, star le 19 let, prestopil v Paris Saint-Germain. Najprej kot posojen igralec, nato pa so Parižani zanj odšteli 38 milijonov evrov in ga za stalno pripeljali na Park princev.
To je bil zelo dobro porabljen denar, saj je mladi Portugalec kapverdskega porekla v zadnjih štirih letih bliskovito napredoval in dosegel neverjetno raven, na kateri je danes. V napadalnem smislu, ki je za sodobnega bočnega branilca izredno pomemben, je bil Mendes vedno odličen, v obrambi pa je v preteklosti deloval premalo odločen in discipliniran.
To se je povsem spremenilo s prihodom Luisa Enriqueja v PSG. Zahvaljujoč španskemu trenerju je postal Mendes bolj taktično discipliniran in je začel precej bolje ocenjevati kdaj gre lahko naprej in kdaj je bolj pametno držati linijo in ne puščati pretirano odprtega prostora za svojim hrbtom.
Njegove ofenzivne sposobnosti pa so bile od nekdaj izredne. Izredna hitrost in perfektna tehnika mu koristita tako proti postavljeni obrambi kot tudi v bliskovitem protinapadu. Mendes odlično preigrava in se zelo dobro znajde na zgoščenem prostoru, obenem pa ima izreden predložek in natančno podajo. Zelo koristna je tudi njegova fizična moč, ki jo s pridom uporablja tako pri napadalnih kot pri obrambnih nalogah.
Med lanskim pohodom Paris Saint-Germaina na evropski prestol je bil Nuno Mendes eden ključnih igralcev. Njegove predstave proti najboljšim desnim bočnim napadalcem na svetu niso ostale neopažene. Odlično se je kosal z Mohamedom Salahom iz Liverpoola, Bukayem Sako iz Arsenala in celo čudežnim dečkom Laminom Yamalom, novo ikono Barcelone.
Kaj takšnega si deček iz Sintre na obrobju Lizbone, ki je odraščal v revščini, prav gotovo ni mogel niti predstavljati. Kako daleč je prišel v tako kratkem času najbolj nazorno ilustrira anekdota iz otroštva. Ko se je pri enajstih letih popoldne vračal iz šole, je opazil, da ga zasleduje nek moški. Ker je živel v precej nevarnem delu mesta, se je ustrašil, da ga bo neznanec poskušal oropati, zato se ga je trudil zmesti s hitro hojo in ovinki. Toda tujec mu je vztrajno sledil.
Mali Nuno je zato vstopil v svoje stanovanje, zaklenil vrata, stekel v kuhinjo po nož in se skril za vrati dnevne sobe. Neznanec mu je sledil do vrat in pozvonil. Prestrašeni otrok je mislil, da gre za poskus vloma, izkazalo pa se je, da je bil neznani moški skavt Sportinga. Slednji ga je želel prepričati, da prestopi k zeleno-belim in ne k rivalom Benfici ali Portu, ki sta prav tako opazila talentiranega mulca, ki je takrat delal prve nogometne korake pri amaterskemu lokalnemu klubu Despertar.
Tako se je začel njegov meteorski vzpon, saj je pri Sportingu, ki slovi po najboljši nogometni šoli na Portugalskem, skokovito napredoval in še pred dvajsetim rojstnim dnevom odšel v Pariz. V otroških kategorijah je najprej igral ofenzivnega veznega, vendar so Sportingovi mladinski trenerji kmalu opazili, da bi mu najbolj odgovarjala pozicija levega branilca. In vse ostalo je, kot pravimo, zgodovina.
Danes je po mnenju mnogih najboljši levi branilec na svetu.