Ante Šimundža (foto: SPS)
Ante Šimundža se je po osmih letih na trenersko klop kluba, ki bo vselej deklariran kot 'njegov'. V prvem mandatu je zdržal 99 tekem, za njim pa sta ostala predvsem dva izredna evropska uspeha.
Ante Šimundža je bil igralec, pomočnik glavnega trenerja in od danes naprej tudi dvakrat trener kluba, s katerim je tesno prepleten tako rekoč od rojstva naprej – tudi kadar ni bil trener Maribora, je ves čas veljal za 'človeka Maribora' oziroma za nekoga, ki uteleša in predstavlja Mariborov gen.
Šimundža bo drugič v svoji trenerski karieri v Mariboru gasil požar. Prvič ga je gasil leta 2013, ko je na klopi nasledil Anteja Čačića, usoda pa je poskrbela, da je osem let kasneje nasledil še enega Hrvata iz Dinamovega bazena.
Šimundža, nekoč napadalec reprezentančnega kova, je v prvem mandatu zdržal 99 tekem, v malo manj kot dveh letih pa se je podpisal pod številne uspehe, ki imajo danes zgodovinsko težo. Bil je prvi trener Maribora, ki je prezimil v Evropi in bil je drugi trener Maribora po Bojanu Prašnikarju, ki se je z vijoličastimi uvrstil v ligo prvakov.
Maribor je pod njegovim vodstvom osvojil dva naslova državnega prvaka, njegova smola, če temu lahko damo takšno ime, pa je bila, da je v Mariboru deloval v obdobju Zlatka Zahovića, ki je po navadi pobiral vse javne in medijske zasluge za največje mariborske uspehe – drugi mandat bo drugačen, saj bo Šimundža v tem smislu povsem neodvisen in tokrat v klub prihaja kot nekdo, ki ga marsikdo v Mariboru celo vidi kot edinega možnega rešitelja iz globoke godlje.
Maribor je v njegovi prvi sezoni naslov prvaka osvojil z osmimi točkami prednosti pred Koprom, v drugi sezoni pa je bila končna prednost pred drugo uvrščenim Celjem celo devet točk. V sezoni 2013/14 se je Maribor iz skupine z Rubinom iz Kazana, Zulte Waregemom in Wiganom prebil do šestnajstine finala lige Europa, kjer je po trdem boju izpadel proti španski Sevilli.
V sezoni 2014/15 je Maribor pod njegovim vodstvom v kvalifikacijah na kolena spravil Zrinjski, Maccabi iz Tel Aviva in Celtic, nato pa je sledil skupinski del, v katerem je igral s Chelseajem, Schalkejem in Sportingom ter v tej skupini osvojil tri točke. Ante Šimundža je torej v Ljudski vrt 'pripeljal' Joseja Mourinha, prav proti ekipi slovitega Portugalca pa je Maribor osvojil eno od treh točk.
Po dveh sezonah prepolnih uspehov in nepozabnih zmag je sledil trd pristanek na tla. V naslednji sezoni je Maribor v kvalifikacijah za uvrstitev v ligo prvakov hitro izpadel proti Astani, poraz pa je močno načel zaupanje v Šimundžino delo, ki se je dokončno prelomilo 16. avgusta leta 2015, ko je Maribor na večnem derbiju doživel enega najbolj bolečih porazov v svoji zgodovini.
Olimpija je s tedanjim novim predsednikom Milanom Mandarićem v Maribor prišla kot novorojena sila slovenskega nogometa, na krilih Ezekiela Hentyja in Andraža Šporarja pa je v Ljudskem vrtu slavila kar s 3:0 in tako poskrbela, da je Maribor, tako kot danes, dan po tekmi sklical tiskovno konferenco, na kateri je javnost obvestil, da Ante Šimundža zapušča klub.
Šimundža v Mariboru morda nikoli ni užival takšne trenerske veljave kot kasneje pri Muri, pri kateri je dokazal, da lahko sestavlja, organizira in vodi projekt tudi brez Zahovića, kateremu je uspelo ustvariti vtis, da so vsi okoli njega zgolj izvajalci njegove velike ideje. Šimundža se v Maribor torej vrača kot nekdo, ki vliva zaupanje javnosti, kar je nekaj, česar denimo Zahovićev naslednik Marko Šuler v Mariboru še nikoli ni imel.
Vendar pa Ante Šimundža ne vstopa v isti Maribor kot pred desetimi leti. Danes Maribor ni več vodilna sila v slovenskem nogometu, njegova tekmovalnost je ostala zakopana v preteklosti, prevzema pa kaotično sestavljeno moštvo, ki ima silne težave že s samim sabo, kaj šele z močno in potentno konkurenco, ki je Maribor v zadnjem času izbila z vrha slovenskega nogometa.
Ga lahko Ante Šimundža vrne na staro mesto?