(foto: Getty Images)
Ljubljana je edino mesto v Sloveniji, ki ima svoje nogometne predstavnike na vseh ravneh nogometa pri nas.
Slovenska mesta so z izjemo Ljubljane (280.000 prebivalcev) in Maribora (94.000) precej majhna, zato so mestni derbiji redkost. V Mariboru poleg vijoličastega prvoligaša deluje še Tabor, v Celju (37.600 prebivalcev) poleg aktualnih prvakov deluje še tretjeligaš Šampion, v Kranju (37.800) pa poleg drugoligaša Triglava najdemo še Zarico v tretji in Savo v četrti ligi.
Drugače pa je v Ljubljani, ki ima predstavnike v vseh rangih slovenskega članskega nogometa, od prve do pete lige. V prvi ligi sta Olimpija in Bravo, v drugi ligi šišenska Ilirija in moščanski Slovan, v tretji ligi-zahod tekmuje viška Svoboda, v ljubljanski regionalni ligi ježiški IB 1975 (bivši Interblock), šišenska Ljubljana in vižmarski Arne Tabor 69, na dnu piramide v 2. ligi MNZ Ljubljana pa najdemo še Šmartno Infostyle in Viktorijo. Poleg tega v Ljubljani delujeta še dva kluba (Črnuče in Krim), ki se ukvarjata samo z mladinskim nogometom in nimata članskih ekip.
Zgornješišenska Ilirija se je v zadnjih nekaj letih uveljavila kot tretji najmočnejši ljubljanski klub, saj od leta 2021 bolj ali manj uspešno igra v drugi ligi. Klub, ki se sicer kiti z letnico 1911, je bil dejansko ustanovljen leta 1950, po osamosvojitvi pa je večino časa tekmoval v tretji in četrti ligi. Trenutno Ilirijo vodi lokalni podjetnik Marjan Dermastija, ki je po neuspelem projektu ameriških "vlagateljev" klub za silo stabiliziral. Na tekmah v drugi ligi se zbira okoli sto gledalcev, včasih tudi manj, glede na finančno situacijo pa se zdi, da je v bližnji prihodnosti realnost Ilirije prej tretja kot prva liga.
Slovan se je letos po več kot dveh desetletjih spet vrnil v drugi rang. Klub, ki je bil ustanovljen leta 1948 z imenom Maks Perc, se podobno kot Ilirija naslanja na tradicijo predvojnega Slovana (1912-38). V času socialistične Jugoslavije je Slovan nekajkrat tekmoval celo v drugi zvezni ligi, ob osamosvojitvi pa je tri sezone preživel tudi v prvi slovenski ligi. V lanski sezoni je bil v tretji ligi-zahod drugi, vendar je napredoval, ker se je prvouvrščeni Dob temu odpovedal. Čeprav klubu pomagata bivši predsednik NZS Ivan Simič in župan Zoran Janković, se v tem trenutku zdi, da Kodeljevčani nimajo pravih temeljev za obstanek v drugi ligi.
Tretjeligaška Svoboda, ki je bila ustanovljena leta 1952, je bila v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, pod sponzorskim imenom Mercator, redna udeleženka druge zvezne lige. V času osamosvojitve je bila prve tri sezone slovenski prvoligaš, potem pa je Tone Hrovatič prodal prvo ekipo Vevčam, Vičani pa so šli v najnižji rang tekmovanja. Pred nekaj leti je klub prevzel bivši vodja mladinske šole pri Olimpiji Hajro Rizvić in zastavil ambiciozen projekt uvrstitve v drugo ligo, ki pa se zaenkrat še ni uresničil. V tej sezoni ima novi trener Ermin Raković kar solidno ekipo in če se Dob ponovno odpove napredovanju, imajo Vičani vsekakor realne možnosti za skok v drugi rang. Obisk na štadionu ob Gerbičevi ulici je podoben kot pri Slovanu: ponavadi se zbere nekje med 100 in 200 gledalcev.
Spodnješišenska Ljubljana ima dolgo in pestro zgodovino, ki sega vse do leta 1920, ko je bil v Šiški ustanovljen Hermes. V obdobju socialistične Jugoslavije so Šiškarji nekajkrat sodelovali v drugi zvezni ligi, po osamosvojitvi pa so bili prvoligaši do leta 1995. Klub je konec devetdesetih bankrotiral, nato pa se je v začetku novega tisočletja vrnil v drugo ligo tako, da je prevzel licenco Komende. V obdobju 2002-2005 je bil spet prvoligaš, nato je ponovno bankrotiral in začel znova v peti ligi, po še enem bankrotu leta 2010 pa je nastal trenutni klub. Odkar so se Šiškarji pred dvema letoma prebili v četrto ligo se vseskozi spogledujejo z napredovanjem v tretji rang, vendar finančnih in organizacijskih temeljev za kaj takega realno nimajo. Igrajo na pomožnem igrišču z umetno travo na ŽAK-u, kjer se redko zbere več kot sto ljudi.
Ježiški IB 1975 je bil, kot pove že njegovo ime, ustanovljen leta 1975 kot NK Ježica, kasneje pa je nastopal pod sponzorskim imenom Factor. Svoje zvezdne trenutke je klub dočakal med leti 2006 in 2010 pod imenom Interblock, ko ga je vodil Joc Pečečnik, ki je vlagal za slovenske razmere zelo velik denar. Posledica tega sta bili dve pokalni lovoriki in dva nastopa v evropskih tekmovanjih. Po Pečečnikovem odhodu je klub strmoglavil v nižje lige in bil nekaj časa celo brez članske ekipe. V zadnjem obdobju so stabilen četrtoligaš brez kakšnih posebnih ambicij, da bi napredovali, čeprav so vedno pri vrhu razpredelnice. Glavni fokus kluba je mladinska šola, ki ima še iz Pečečnikovih časov kar dober sloves. Leta 2021 so morali na zahtevo Pečečnika iz imena kluba odstraniti naziv njegovega podjetja. V Športnem parku Štefana Beleta, na igrišču z umetno travo, se ponavadi zbere kakih 50 gledalcev.
Na severu Ljubljane domuje Arne Tabor 69, klasični kvartovski klub, ki je eno samo sezono tekmoval višje od četrtega ranga. Za klubski slogan so si "sposodili" kar slovito krilatico Barcelone: "Več kot klub". Že dolga leta je glavni sponzor računalniško podjetje Arne, ki pomaga pri nemotenem delovanju. Klub je bil ustanovljen leta 1969, ob stoletnici Vižmarskega tabora (1869), množičnega političnega shoda na katerem so Slovenci zahtevali svoje pravic in od tod izvira ime. Tabor 69 nima nikakršnih ambicij, da bi igral višje od četrte lige, njegov trener pa je že nekaj časa znani bivši napadalec Olimpije Blaž Puc. Na igrišču v Maksovem gaju se ponavadi zbere okoli 50 gledalcev, redko več. Zadnje čase zaradi težav s travnato površino domače tekme pogosto igrajo kar na umetni travi v Spodnji Šiški.
V peti ligi, oziroma 2. ligi MNZ Ljubljana, tekmuje Šmartno Infostyle, klub, ki je bil ustanovljen v drugi polovici sedemdesetih, večino svoje zgodovine pa je bil brez članske ekipe. Domuje v istoimenskem predelu Šmartno, med Črnučami in BTC-jem, kjer ima poleg glavnega igrišča še več pomožnih igrišč in kar dobre pogoje za delo z mladimi. Predsednik Danijel Jurišić, ki obenem tudi igra za prvo moštvo, je v letošnji sezoni presenetil nogometno javnost, ko se je za sodelovanje dogovoril s Senijadom Ibričićem, bivšim reprezentantom BiH in nekdanjim zvezdnikom Hajduka, Kopra in Domžal. 39-letni Ibričić je na šestih tekmah dosegel že deset golov, ambicije kluba pa so nekoliko narasle. Na tekmah se ponavadi zbere nekaj deset ljudi.
Najmlajši ljubljanski nogometni klub, Viktorija, je bil ustanovljen lani in v tej sezoni prvič nastopa v ligaškem tekmovanju. Predsednik Dragan Despotović pravi, da želijo "postati kakovosten klub, vreden zaupanja." Osnovni načrt je bil verjetno delo z mlajšimi selekcijami, vendar ima Viktorija trenutno samo člansko ekipo. Poleg tega nimajo svojega igrišča, zato igrajo kar na umetni travi v Spodnji Šiški, kjer je velika gneča. Šiška ima trenutno že tri precej bolj uveljavljene klube (Bravo, Ilirija, Ljubljana), zato ni prav verjetno, da bodo otroke za mladinske selekcije lahko črpali iz tega bazena. V peti ligi so doživeli že serijo visokih porazov zato bo zanimivo videti, kako dolgo bodo vztrajali s tem projektom.
(foto: Uradni facebook profil kluba)