
(foto: SPS)
Trenerji, športni direktorji, Milan Mandarić in navijači čakajo na prebujenje najdražjega igralca slovenskega državnega prvenstva Blessinga Elekeja, ki postaja sinonim za težave zmajev v konici napada.
Včerajšnji obračun v Stožicah je vnovič alarmantno izpostavil
težavo, ki ima ime in priimek in ki zmaje spremlja tako rekoč od istega trenutka, ko je bila ta v prestolnici najavljena kot blažilec po prodaji
Andraža Šporarja. Nigerijec
Blessing Eleke, z 800 tisoč evri
najdražji igralec v zgodovini slovenskega državnega prvenstva, postaja mlinski kamen, ki ga v ljubljanskem klubu nosijo vsi – trenerji, ki iščejo vse možne rešitve, kako nekdanjemu napadalcu Gorice vrniti samozavest in pravi igralni položaj, športni direktorji, ki so pod pritiskom upravičiti visoko investicijo, nezadovoljni navijači, v največji meri pa najbrž kar predsednik
Milan Mandarić, ki je bržčas v Elekeju iskal poslovno priložnost, ki bi se mu lahko že na srednji rok obrestovala tako kot v primerih
Šporarja in
Ezekiela Hentyja.
Eleke se je v Gorici predstavil kot spreten napadalec, ki ni zgolj izkoriščal "lahkih" priložnosti, temveč je nemalokrat s takšnimi ali drugačnimi potezami znal sam obrambo nasprotnika vreči iz ravnotežja. V Ljubljani te lahkotnosti nikoli ni repliciral, veliko težav pa ima tudi pri zaključkih, kar je bilo še posebej evidentno na tekmi proti
Kopru, ko je pri izidu
1:1 zapravil dve izjemni priložnosti. Sprva je po natančnem predložku Juliusa Wobaya povsem neoviran z glavo meril naravnost v koprskega vratarja
Marijana Antolovića, nedolgo zatem pa je po prodoru in podaji Alexandreja Cretuja Antolovića nastreljal še z nogo in tako zaokrožil tekmo, ki je pomenila novo veliko razočaranje za Olimpijo, ki tudi ob podpori kar
7.000 navijačev ni uspela zabeležiti prve spomladanske zmage.
Za Elsnerja je zadel le enkrat
Elekejeve statistike, ki so v življenjepisu napadalca vitalnega pomena, povedo bolj ali manj vse. V letošnji sezoni je Nigerijec, ki je 5. marca dopolnil
21 let, v vseh tekmovanjih skupaj odigral
28 tekem in dosegel
šest zadetkov. V državnem prvenstvu je na 23 nastopih dosegel vsega tri gole, enega je dodal na pokalni tekmi v Turnišču, njegov svetel utrinek pa sta bili obe evropski tekmi s
Trenčinom, na katerima je dodal še dva gola. Če se že dalj časa vlečejo polemike, da Eleke pri Olimpiji ne igra na svojem naravnem igralnem položaju, se Nigerijec nad ponujenimi priložnostmi ne more pritoževati, saj je od 28 tekem v letošnji sezoni kar
19-krat začel v udarni enajsterici.
Zanimivo je, da je Eleke še najboljšo strelsko formo kazal v času mandata Italijana
Rodolfa Vanolija, za katerega je dosegel kar
šest od devetih zadetkov, ki jih je skupno dosegel v majici Olimpije. Dva gola je dosegel v kratkem mandatu
Marka Nikolića, v eri nedavno odstavljenega
Luke Elsnerja pa je zabil vsega
en gol.
Na njegov "prvenec" za Marijana Pušnika še čakamo, kot kaže pa bo tudi pri novem trenerju zmajev užival precej zaupanja, saj je proti
Domžalam in
Kopru na igrišču vztrajal od prve do zadnje minute. Čeprav je mladost še vedno njegov zaveznik, Eleke vendarle v prvoligaških okvirjih ni povsem neizkušen igralec, saj je v majicah
Gorice in
Olimpije v slovenskem državnem prvenstvu skupaj odigral že
72 tekem.
Napad Olimpije znatno šepa
Olimpija ima po odhodu Mihe Zajca in razprtijami z Rokom Kronavetrom težavo, ki je bila sicer prisotna že v jesenskem delu sezone. Njen napad močno
šepa, kar potrjujejo tudi številke, saj sta denimo
Eleke in prvi klubski strelec
Leon Benko v prvenstvu skupaj zabila vsega
devet zadetkov oziroma manj kot jih je dosegel najboljši strelec Celja
Dalibor Volaš ali najboljši strelec Gorice
Miran Burgić. Zmaji so sicer v dosedanjem poteku prvenstva dosegli
37 zadetkov, kar je veliko manj od
Maribora (52) ali
Domžal (48), znatno pa je v primerjavi z lansko sezono padlo tudi povprečje doseženih golov na tekmo. V šampionski sezoni so Ljubljančani v povprečju dosegali po
2.08 zadetka na tekmo, do 25. kroga letošnje sezone pa vsega
1.48.