Aurelio Milani si s svojo slavo v Jugoslaviji ni mogel pomagati. (foto: /)
Kaj je odlikovani šampion iz Serie A ter italijanski in evropski prvak počel v Kopru? Član ekipe slovitega trenerja Helenia Herrere je po spletu okoliščin okusil notranjost koprskega zapora.
Jugoslovanski obmejni organi so 12. septembra 1969, na potniškem vlaku Sežana-Trst, za dokumente
pobarali visokega črnolasega moškega. Ker ni imel potnega lista, so mu ukazali naj izstopi in počaka. Neznanec pa se je skril v tovorni vagon, kjer so ga kmalu našli.
Edini dokument, ki ga je imel neznanec pri sebi, je bilo vozniško dovoljenje. Izkazalo se je, da to bivši nogometni zvezdnik
Aurelio Milani, ki je pred časom igral za
Inter, s katerim je postal evropski prvak leta 1964. Pripadniki mejne milice so Milanija predložili v kaznovanje sodniku za prekrške občine Koper. Ta ga je kaznoval s 500 dinarji globe, ker pa Milani ni imel sredstev za plačilo kazni, so jo spremenili v 17 dni zapora.
In kako se je slavni italijanski nogometaš, ki je v svoji karieri igral za mnoge znane klube (Atalanta, Triestina, Sampdoria, Padova, Fiorentina in seveda Inter) znašel v tej bizarni situaciji?
Po koncu kariere leta 1967 mu
ni bilo postlano z rožicami. V tistih časih plače nogometašev niso bile tako bajne kot so dandanes in ko je trofejni nogometaš prenehal igrati, se je moral znajti, kakor je vedel in znal. "
Prijatelj me je izigral in ostal sem brez denarja," je povedal.
"
Avgusta sem prišel v Jugoslavijo, kjer sem se hotel zaposliti. Svojemu prijatelju, ki je bil medtem v Carigradu, Bejrutu in nekaterih drugih mestih na vzhodu, sem posodil nekaj denarja, da bi pozneje on financiral dejavnost, v kateri bi bil zaposlen. V Beogradu, v hotelu Metropol, kjer sem stanoval, sem večkrat po telefonu govoril z njim. Samo račun za te pogovore je narasel na okoli 3000 dinarjev. Prijatelj je nekega dne prišel v hotel in vratarju izjavil, da bo zame plačeval nastanitev in druge stroške. Potem pa jo je neke noči popihal."
Račun v Metropolu je narasel na 5400 din in ker nesrečni Milani ni imel s čim plačati, so zahtevali, da jim pusti potni list in poišče denar. Na italijanski ambasadi v Beogradu so ga odslovili, zato se je napotil proti Trstu.
"
Veste, moje ime v italijanskem športu veliko pomeni. Računal sem, da me bodo zaradi mojega imena na meji kar spustili. Mislil sem, da pri italijanskih mejnih organih ne bom imel težav, če mi bo uspelo priti preko jugoslovanske meje. Zdaj mi ne kaže drugega, kot prebiti te dneve v zaporu, potem pa odpotovati v Italijo in tam najti denar s katerim bom poravnal dolgove."
Milani je zagotovil, da se bosta s "prijateljem", ki ga je izigral, srečala na sodišču. O epilogu te nenavadne zgodbe pa slovenski mediji nato niso poročali. Milani je sicer živel še dolgo po pripetljaju v Jugoslaviji, dočakal je starost 80 let, umrl pa leta 2014. Nogometni arhivi ga bodo pomnili kot enega največjih igralcev svojega časa, kot bivšega italijanskega prvaka, najboljšega strelca prve in druge italijanske lige, kot dvakratnega evropskega prvaka, kot osvajalca interkontinentalnega pokala ter tudi pokala pokalnih prvakov.