
(foto: Uradni Twitter profil kluba/zveze)
Naslednik Matjaža Keka bo podedoval ekipo, ki predvsem potrebuje novo dozo kisika, več drznosti in manj predvidljivosti. Kako to doseči?
Slovenska reprezentanca je po dolgem obdobju prišla v fazo, ko bo morala pozabiti na ustaljene avtomatizme in pričeti pisati novo zgodbo, ki se bo začela s prvim dnem novega selektorja. S koncem ere Matjaža Keka se je namreč končala tudi era, v kateri bo preteklost manj pomembna oziroma bo novemu selektorju nastavljala predvsem smernice, kam mora pripeljati slovensko izbrano vrsto. Kvalifikacije za uvrstitev na svetovno prvenstvo so tudi nazorno pokazale, kaj dandanes za slovensko reprezentanco pomeni neuspeh – ta je bil bolj jasno izražen kot nekoč, ko je bil za 'solidno oceno' pomemben že vtis, da je Slovenija vsaj blizu tistim, ki so zares uspešni.
Kaj je nekaj glavnih vprašanj oziroma dilem, ki čakajo novega selektorja?
Ali ima Slovenija večji potencial, kot so pokazale zadnje kvalifikacije?
Neuspeh zadnjih kvalifikacij je vprašanje dometa in ker gre za subjektivno oceno, so mnenja deljena. Zaradi Eura 2024 mnogi menijo, da je domet Slovenije višji, 'realisti' trdijo, da Slovenija nima dovolj kakovosti za večje podvige in resnica je verjetno nekje vmes. Mnogi vidni akterji Eura so v zadnjem letu dni precej padli, novih obrazov, ki bi zares odpirali nove taktične možnosti, ni, zagotovo pa bo veliko govora o stilu, ki je bil ena večjih hib zadnjih kvalifikacij, v katerih se je ustvaril vtis, da Slovenija potenciala niti ne izziva.
Tekme slovenske reprezentance so postale robotične, predvidljive, dolgočasne in nevznemirljive in to bo nedvomno eden od pomembnejših izzivov novega selektorja, kateremu sicer grozi, da bo igre Slovenije spremljajo vse večje malodušje. To se je zažrlo v slovenski prostor že v zadnjih Kekovih kvalifikacijah.
Slovenija mora začeti zabijati gole in izkoristiti Benjamina Šeška
Malo priložnosti in malo golov je rdeča nit zadnjih kvalifikacij, v kateri zadetkov slovenske reprezentance ne bi mogli prešteti niti na prste ene roke. Benjamin Šeško na reprezentančni gol čaka že skoraj leto dni, manjkajo goli iz prekinitev, 'drugi plan' ne prihaja v priložnosti za gol, pravih krilnih napadalcev pa Slovenija sploh nima. Novi selektor bo moral najti idealno kombinacijo igralcev ob Šešku, od katerega se hočeš nočeš pričakuje, da bo vlekel slovenski napad. Slovenija ima enega najhitrejših napadalcev v Evropi, prvovrstnega skakalca in igralca, ki je pravi strup za udarne protinapade. A vse to je vsaj v zadnjem letu ostalo neizkoriščeno.
Kaj bo z Miho Zajcem?
Slovenija nima prav veliko igralcev za udarno enajsterico, ki bi jih lahko iskali zunaj obstoječega kadra. Razen Mihe Zajca. V Kekovi formaciji vezist Dinama ni prišel do izraza in na koncu je tudi sam precej jasno namignil, da bi se bil pripravljen vrniti v reprezentanco – z novim selektorjem. Zdaj je ta pogoj izpolnjen in novi selektor bo imel opcijo več in aduta, ki bi v pravem sistemu in s pravo vlogo na igrišču Sloveniji lahko bil v veliko pomoč. Če kaj, Slovenija manjka prav vezist, ki je sposoben povezati srednjo vrsto z napadom.
Je čas za mehak ali trd prehod?
Igralski kader Slovenije je (preveč) ustaljen in premalo dinamičen, kar pa seveda ni vedno le vprašanje izbire. Vseeno bo zelo zanimivo videti, kakšen bo pogled novega selektorja, ki lahko izbere mehak prehod – postopno vključevanje novih igralcev in postopno definiranje novih vlog – ali pa trd prehod, ki bi bolj kot iskanje novih igralcev pomenil zahvalo tistim, za katere bi smatral, da slovenski izbrani vrsti niso več v pomoč.
Novi selektor bo v roke dobil ekipo, ki pada, a še ni padla
Vse seveda ni črno. Slovenska reprezentanca je bila v letu 2025 nedvomno slabša kot v letu 2024, a vseeno bi bilo prehitro zaključevati, da je njen nesporen vrh – Euro 2024 – nedosegljiv in da današnja ekipa z njim nima več nobenega opravka. Slovenija trenutno potrebuje predvsem novo dozo kisika, okrepljene samozavesti in drznosti. In kakšne zmage – te vedno spreminjajo vse.