Victor Sanchez in Albert Riera (foto: //)
Španska trenerja Albert Riera in Victor Sanchez sta v slovenski klubski nogomet prinesla svežino in nov pogled, ki smo ju dolgo pogrešali.
To ni zgodba o tem, kateri od obeh španskih strategov v slovenskem nogometu je 'boljši' in še manj razglabljanje, kateri od njiju si za svoje dosežke zasluži večje zasluge in pohvale. Albert Riera in Victor Sanchez sta kot celota slovenskemu nogometu prinesla svežino, inovativnost, mentaliteto in, če hočete, tudi avantgardo, ki smo jo predvsem v trenerskih krogih dostikrat zelo pogrešali.
Albert Riera in Victor Sanchez imata različen slog – tako na igrišču kot ob njem. Če bi Sancheza povzeli na nekaj kratkih besed, bi zanj lahko zapisali, da je trener, ki pozna tisoč in eno pot, da ekipo popelje do zmage, Riera pa je trener, ki želi zmagati, še pred tem pa tudi navdušiti in ustvarjati.
Evropski nastopi Celja in Olimpije njunemu delu dajeta največjo veljavo, saj sta na tem prizorišču slovenski klubski nogomet predstavila na način, ki je s slovenske perspektive nov. V preteklosti je obveljalo in se uklestilo prepričanje, da se morajo slovenski klubi Evrope lotiti kot vojaška formacija, ki lahko le z maksimalno disciplino, jekleno voljo in odsotnostjo izogibljivih napak parira objektivno 'vedno močnejšemu nasprotniku'.
Celje in Olimpija sta deloma tudi to, a še veliko več. Celjani so morda taktično bolj naivni, a je Rieri tudi treba priznati, da ostaja zvest svojim principom in slogu, ki so ga navsezadnje pripeljali do tega, da je v očeh marsikoga eden najbolj karizmatičnih in kreativnih trenerjev, ki so kdajkoli delovali v slovenskem klubskem nogometu.
Olimpija je pod Sanchezom ekipa, ki je vse tisto, kar Olimpija naj ne bi bila. Olimpija in Evropa je bila ne glede na ime dežurnega trenerja žalostinka, ki se je pod Sanchezovim vodstvom čudežno preobrazila v ekipo, v katero je vedno treba verjeti – najsi igra dobro ali slabo, Olimpija zna tako ali drugače izkoristiti svoje priložnosti in tekmo pripeljati do točno želenega cilja.
Sanchez in Riera s svojima pristopoma odpirata oči. V praksi kažeta, da je majhnost včasih zares le v glavah in ponujata različico nogometa, v katerem ni ravno nujno, da pot do uspeha vodi le skozi trpljenje ter vse ostale s tem povezane faze igre, ki sicer prinašajo rezultat, a izven le-tega za seboj ne pustijo prav veliko prostora za interpretacijo.