Jan Đapo (foto: Nogomania)
V Brežicah smo se pogovarjali z Janom Đapom, mladim slovenskim reprezentantom, ki nogomet igra v oddaljenem Dagestanu. Je del ambicioznega projekta Dynama, ki je naslednik nekoč zapravljivega Anzhija.
Letošnje poletje je bilo za Jana Đapa, bočnega branilca iz Brežic, posebno. Po dobri debitantski sezoni v Domžalah je dobil ponudbo iz tujine in odločil se je, da jo bo sprejel. Ponudbo je poslal klub iz ruske lige, iz oddaljenega Dagestana. Dynamo Makhachkala, ki po propadu zapravljivega Anzhija nosi nogometno zastavo Dagestana, je sploh prvič v prvi ruski ligi. Dvaindvajsetletni Jan Đapo pa je prvič v tujini. Na polovici sezone je ta zgodba uspešna, Dynamo je nad cono izpada v drugo ligo (zaseda 11. mesto), Đapo pa je odigral 11 tekem in dosegel en gol.
Za praznike se je Đapo vrnil domov. Do začetka januarja bo v domačih Brežicah, kjer kljub pavzi individualno trenira, nato pa se bo s soigralci za več tednov odpravil na priprave v Turčijo. Sezona v ruski ligi se nadaljuje šele v mesecu marcu.
"Po eni strani kar malce škoda, da se je prvi del sezone končal. Na začetku sem potreboval nekaj časa, da sem ujel ritem, potem pa je šlo. Na koncu je bilo že dobro. Želim pa seveda še več. Ko bom oddelal priprave, bo zagotovo bolje," je dejal Đapo, ki je v tujino odšel z izkušnjami tako iz druge kot tudi iz prve slovenske lige.
Pri dvaindvajsetih je bočni nogometaš že marsikaj izkusil. V nogometu prebijanje skozi drugo ligo pri Krki, pa neuspeh v Muri in težko situacijo v Domžalah. V zasebnem življenju ga je zaznamovala mamina smrt. Vse to mu je, čeprav se morda sliši čudno, na koncu celo pomagalo. Gnalo ga je naprej, do preboja v mlado reprezentanco in naposled do dobre pogodbe v tujini.
"Nogomet ni vedno prijeten. Mamina bolezen in smrt sta me seveda zaznamovali. Imam sestro, ki mi je v veliko pomoč in podporo, zaradi nje sem v težkih trenutkih lahko preklopil na nogomet in odklopil vse drugo. V Muri nato nisem igral, nazaj me je vzela Krka, takrat jo je vodil Mario Carević.
Vse mi je padlo dol. Treniral sem, nisem pa se zavedal, kako slab sem. Glavo sem imel polno in priznam, razmišljam sem celo, da bi bilo mogoče bolje imeti 'normalno' življenje, z redno službo. Senijad Ibričić me je nato odpeljal v Domžale in zdaj sem tukaj," pojasnjuje Đapo, ki s soigralci igra na Anzhi Areni. V bližini sta še vedno letalo in avtobus, ki so ju uporabljali Samuel Eto'o, Roberto Carlos in drugi zvezdniki, ki so za igranje v Anzhiju prejeli mastne milijone.
Vanja Drkušić je priporočil rusko ligo
Pri enaindvajsetih je Đapo sprejel težko odločitev. Rusija, Dagestan, vojna, izolacija in okolje, kakršnega ni vajen. Verjetno bi to, ne glede na zelo dobro finančno ponudbo, mnoge odvrnilo. Konec koncev, nekaj dronov z eksplozivom je v zadnjih mesecih vendarle odneslo celo do Čečenije in Dagestana, kjer je v bližini Dynamovega trening centra vojaška baza.
"Ponudba je bila dobra, to je prva zadeva. Preden sem odšel v Rusijo, sem se pozanimal, klical sem tudi Vanjo Drkušića, pa tudi druge, ki poznajo ruski nogomet. Moram priznati, zaradi vojne mi povsem vseeno ni bilo, toda zagotovili so mi, da tam, kamor odhajam, tega ni in potem sem se odločil.
Iskreno rečeno, želel sem iz Domžal. Dagestan se morda sliši malce divje, a ga zdaj že spoznavam, to ni ravno Rusija, to je bolj svet zase. Ljudje so me lepo sprejeli, prijazni so, neverjetno radi imajo nogomet. Tam je muslimansko prebivalstvo. Mesto je precej starinsko, sicer lepo, spominja me na Bosno in Hercegovino. Se je pa začelo precej graditi, rastejo cene, saj prihajajo turisti."
Ruska liga je zaradi sankcij FIFA in UEFA ostala izolirana. Tujcev je manj, a so še vedno prisotni. Klubi, tudi tisti največji, pa zdaj več stavijo na mlade domače igralce.
"Drugje v tujini še nisem igral, zato lahko primerjam rusko in slovensko ligo. Velika razlika je, kar sem tudi pričakoval. Ruska liga je res močnejša od slovenske. Dosti se igra ena na ena, veliko je mladih ruskih igralcev, ki so zelo dobri. Igra je precej fizična, v visokem tempu. Proti velikim klubom pa tako ali tako ne moreš imeti veliko žoge, takrat gre bolj za boj.
Zame je bilo na začetku zanimivo že to, da so na tribunah navijači, pri nas jih pride tudi 10.000, ekipe potujemo z letali, nastanjene smo v dobrih hotelih. Skratka, povsem drug svet."
V nadaljevanju sezone Đapa čaka boj za obstanek, pri čemer se želi čim bolj izkazati. Ruska liga je morda malce v senci, toda že primer Vanje Drkušića kaže na to, da ni prezrta. Tudi Đapo ima ambicije, ki so vezane na reprezentanco.
"Bil sem že v mladi reprezentanci, ki ji je uspelo priti na Euro U21. To je velik uspeh. Za naprej si želim zdravja, pa dobrih iger. Morda nekoč v večjem ruskem klubu, morda nekje v Evropi. Dolgoročno bi si želel biti kje bližje doma. Moj prvi cilj pa je še naprej redno in dobro igrati, zdaj sem v Dynamu in tukaj želim postati boljši igralec."