(foto: Getty Images)
Angleški Championship je močna liga, ki daje priložnost vstopa v "elito vseh elit". Ozadje pa je mučno, predvsem pa pregrešno drago.
Anglija slovi kot dežela brezglavega nogometnega zapravljanja. Famozna Premier liga sicer generira izredne dobičke, obenem pa so izgube še večje. Večina klubov posluje z izgubo, saj trošijo več, kot zaslužijo. Kapitalistični nogomet v vsem svojem sijaju.
Medtem ko angleški mediji te zoprne podatke neradi izpostavljajo, pa se v zadnjem obdobju na otoku veliko piše o finančnih težavah v nižjih ligah. Izgube klubov v tretji in četrti ligi (League One in League Two) so astronomske, podobno pa je tudi v drugi ligi, tako imenovanem Championshipu. V zadnjem desetletju so angleški drugoligaši pridelali za 3,4 milijarde evrov minusa.
Samo trije angleški drugoligaši so poslovali z dobičkom v sezoni 2024/25, realno pa dejansko samo dva. Stoke City je namreč v zelenih številkah samo zato, ker se je lastnik kluba John Coates odpovedal vračilu 103 milijonov evrov dolga. V nasprotnem primeru bi bil Stoke v minusu za več kot 33 milijonov evrov.
Predsednik Portmoutha Michael Eisner je situacijo v drugi angleški ligi komentiral brez dlake na jeziku: "V tem sistemu dolgoročno noben klub ne more preživeti. Če bo šlo tako naprej, sledi katastrofa. Nad angleško nogometno piramido se zbirajo črni oblaki in zdi se mi, da lahko pride do pravega kolapsa, v katerem bo preživela samo Premier liga."
Portsmouth je med klubi, ki so "pridelali" najmanj izgube, saj so v minusu za »zgolj« pet milijonov evrov. Tudi sicer so razlike med klubi v tem pogledu velike. Millwall, ki se z minimalnim proračunom bori za napredovanje v Premier ligo, je pridelal 344.000 evrov izgube v sezoni 2024/25, Coventry, ki je letos prepričljivo prvi, pa skoraj 25 milijonov.
Hull City, ki je v lasti Slovencem dobro znanega turškega magnata Acuna Ilicalija, je v lanski sezoni svojega "dobrotnika" stal skoraj 48 milijonov evrov izgube. Swansea City, kjer uspešno igra slovenski reprezentant Žan Vipotnik, je v tem času prijavil skoraj 25 milijonov evrov izgube.
Zanimiv primer je Bristol City, kjer igra slovenski reprezentant Tomi Horvat. Klub je od leta 2002 v lasti milijarderja Steva Lansdowna. V njegovi 24-letni "vladavini" Bristol City samo v eni sami samcati sezoni ni pridelal izgube. V nekaj več kot dveh desetletjih je Lansdownov klub pridelal 250 milijonov evrov minusa.
Odkar so angleški drugoligaši v sezoni 2008/09 pridelali za takrat rekordnih 184 milijonov evrov minusa, ta številka raste vsako leto. Če odštejemo katastrofalno obdobje v času pandemije Covid-19 (sezona 2019/20), ko je bila kumulativna izguba 517 milijonov evrov, bo sezona 2024/25 spet rekordna kar se izgube tiče.
Od treh klubov, ki so poslovali z zelenimi številkami v sezoni 2024/25, sta dva izpadla iz lige (Luton Town in Plymouth Argyle), tako da je edini aktualni drugoligaš, ki posluje pozitivno Sheffield United.
Manična želja po napredovanju v Premier ligo, kjer naj bi se cedila med in mleko, je nezdravo gonilo angleškega drugega ranga, saj klubi z ambicijami po najvišjem nivoju pridelujejo največ izgube. Toda kot pravi strokovnjak za nogometne finance Kieran Maguire, avtor knjige Cena nogometa (The Price of Football): "Priti v prvo ligo je zelo drago, pa tudi izpasti iz prve lige je zelo drago. Zato vsi zapravljajo in zato tudi klubi iz Premier lige poročajo, da imajo izgube."
Lastniki angleških drugoligašev sanjajo o napredovanju in zato brez pretiranega premisleka "z lopato" mečejo denar v svoje klube, v upanju, da se jim bo to povrnilo, ko (če) pridejo v Premier ligo. To ustvarja začaran krog vse bolj brezglavega trošenja denarja.
"Če bi lastniki kolektivno prenehali 'subvencionirati' svoje klube, bi večina klubov ostala brez denarja v roku šestih tednov," pravi Maguire. "To ni ravno najboljši način poslovanja."
Kapitalistična logika brezglavega trošenja je angleški nižjeligaški nogomet pripeljala do absurdne situacije, ko zapravi neprimerno več kot zasluži. Kaj dosti drugače pa ni niti na najvišjem nivoju, kjer so dobički seveda še neprimerno višji. A so neprimerno višji tudi stroški.
Nekega dne bo balonček najverjetneje počil. V drugi ligi prej kot v prvi. Toda tudi »zlata jama« Premier lige deluje na nerealni osnovi. Kaj to pomeni za angleški, evropski in svetovni nogomet, bomo verjetno videli v naslednjih letih.