
(foto: Posnetek zaslona)
Strasbourg je podružnica Chelseaja, a je uspešen. Najbolj zvesti navijači protestirajo proti lastnikom.
Racing Club de Strasbourg, ki se je leta 1906 rodil kot Fußballclub Neudorf, je leta 2011 bankrotiral. Po kriterijih NZS je njegov naslednik Racing Club de Strasbourg Alsace nov klub, po francoskih (in italijanskih) kriterijih pa še vedno velja za enega najstarejših in najuspešnejših francoskih nogometnih klubov. Gre za enega od le šestih francoskih klubov, ki so v svoji zgodovini osvojili vse tri francoske lovorike: ligo (1979), pokal (1951, 1966, 2001) in ligaški pokal (1964, 1997, 2005, 2019).
Strasbourg ima kar veliko navijaško bazo in na njegovih tekmah se redno zbira približno 20.000 gledalcev, od katerih so najglasnejši, kot je to navada v kontinentalni Evropi, organizirani navijači, oziroma ultrasi. Za vzdušje na štadionu Meinau skrbijo Ultra Boys 90, oziroma UB90.
Odkar so leta 2023 klub kupili ameriški špekulanti BlueCo, ki se jim zaradi njihovega nenavadnega vodenja angleškega Chelseaja smeji kar velik del nogometnega sveta, UB90 neumorno protestirajo proti novim lastnikom. Najbolj opazna oblika protesta je ta, da prvih 15 minut vsake tekme molčijo, kar se seveda odrazi na vzdušju na štadionu. Do pred kratkim so bili na njihovi strani tudi ostali navijači Strasbourga, v zadnjem obdobju pa zaradi odličnih rezultatov preostanek štadiona ni več tako zagret za protestiranje.
Ultrase moti predvsem dejstvo, da BlueCo smatra Strasbourg za nekakšno podružnico Chelseaja. Navijači (upravičeno) menijo, da je Strasbourg velik klub z dolgo tradicijo in ne sprejemajo dejstva, da bi bil na kakršenkoli način podrejen kakemu drugemu klubu v multiklubski lastniški strukturi.
BlueCo je pri svojemu francoskemu klubu uporabil podoben modus operandi kot pri Chelseaju. V prestolnico Alzacije so "navlekli" ogromno število izredno mladih igralcev, ki jih tretirajo kot nekakšne naložbe. Medtem ko pri londonskemu klubu ta strategija (še) ni obrodila kakšnih posebno bleščečih sadov, pa je v Franciji povsem drugače. Strasbourgu gre namreč pod vodstvom mladega angleškega trenerja Liama Roseniorja naravnost odlično.
S povprečno starostjo 22,7 let je Strasbourg najmlajše moštvo v Ligue 1, ki pa v tem trenutku, če izvzamemo PSG, igra najboljši nogomet in dosega najboljše rezultate. Gre za moštvo, ki je v sezoni 2023/24 končalo na skromnem 13. mestu in za katerega je bilo razmišljanje o evropskih pokalih absurdno. V tem trenutku pa so v povsem enakovrednem boju celo za mesta, ki vodijo v ligo prvakov.
Glavni tvorec teh uspehov je 40-letni Liam Rosenior, ki je pred tem vodil angleškega drugoligaša Hull City. Hull je, kot vemo, v lastni turškega mogotca Acuna Illicalija, ki je očitno storil kar veliko napako, ko je odpustil mladega trenerja ob koncu lanske sezone. Hull je namreč trenutno pri dnu angleške druge lige in se krčevito bori za obstanek, Strasbourg pa naskakuje Evropo.
Rosenior je izredno mlado ekipo modro-belih spremenil v zelo dobro uigrano enoto, ki lahko igra napadalen nogomet z veliko posesti, če je treba pa jim ni težko igrati tranzicijski nogomet s preskok igro in bliskovitimi protinapadi. Glede na mladost tega moštva je njegova zrelost vsekakor presenetljiva.
Zvezda moštva je komaj 20-letni, iz Chelseaja posojeni brazilski osrednji vezist Andrey Santos, ki mu strokovnjaki napovedujejo veliko kariero. Desni krilni napadalec, 22-letni Dilane Bakwa je med najboljšimi asistenti lige, 22-letni nizozemski napadalec Emanuel Emegha pa je med najboljšimi strelci Ligue 1. Več golov od njega so dosegli samo svetovno znani zvezdniki Ousmane Dembele, Mason Greenwood, Jonathan David in Bradley Barcola. Za trdnost obrambe pa skrbijo 25-letni srbski vratar Đorđe Petrović, ki je tako kot Santos posojen iz Chelseaja, 22-letni desni branilec Guela Doue in komaj 19-letni štoper Mamadou Sarr.
Ironično je, da je BlueCo v Strasbourgu sestavil precej bolj koherentno ekipo kot v Londonu. In to za neprimerno manj denarja.
"Navadni" navijači so zato vse manj sovražno nastrojeni proti ameriškemu projektu, ultrasi pa bodo seveda vztrajali. Rosenior je v javnosti previden z izjavami. Pravi, da razume zaskrbljenost navijačev, toda po drugi strani mora seveda paziti, da ne ujezi svojih delodajalcev, za katere trdi, da imajo dobre namene.
V zadnjih nekaj letih so evropski nogomet preplavili ameriški investitorji, ki šport razumejo nekoliko drugače od Evropejcev. Zanje je kupovanje in prodajanje franšiz predvsem posel in naložba, za navijače kakršni so tudi Ultra Boys 90, pa je povezanost s svojim klubom način življenja, del identitete, vsakdana in kulture. Gre za srečanje dveh svetov, ki sta si povsem različna. In ko potegnemo črto, lastniki in uspehi pridejo in grejo, navijači pa so vedno tam. Tudi v peti ligi, kjer je bil Strasbourg še ne tako dolgo nazaj.