Igralo se je pred 100 leti v Ljubljani: Krisperjev pokal je danes že pozabljen, toda v črno-belih časih je bil prestiž

Letos mineva okroglih sto let od prvega zimskega pokala v zgodovini slovenskega nogometa, ki je bil na sporedu februarja in marca leta 1926. Tako imenovani Krisperjev pokal je dobil ime po Antonu Krisperju, lastniku trgovine s športnimi potrebščinami, ki je Ljubljanski nogometni podzvezi (LNP) podaril pokal za končnega zmagovalca. Pokal je bil javnosti na ogled v izložbi pokroviteljeve trgovine. "Ljubljanski nogometni podsavez je razstavil zimski pokal v izložbi tvrdke Krisper, Mestni trg," je poročalo Jutro.

Ker je bilo v Ljubljani šest klubov, so morali štirje igrati prvi krog, dva pa sta bila uvrščena neposredno v polfinale. Ta sreča je doletela šišenski Hermes in trnovski Jadran. Žreb je hotel, da sta se že v prvem krogu srečala oba največja ljubljanska in slovenska kluba, Ilirija in Primorje, ki sta bila obenem še huda rivala. "Popoldne ob 15.30 se odigra med navedenima kluboma tekma za pokal, darovan LNP-u od tvrdke Krisper. Tudi ta tekma vzbuja velik interes med občinstvom," so zapisali v Jutru na dan tekme, 21. februarja 1926. "Tekma bo gotovo zanimiva, če ne bodo vplivali na potek igre razni pregoreči pristaši obeh klubov."

"Večni" slovenski prvak Ilirija je bila v vlogi velikega favorita, toda časi, ko je zlahka in z visokimi rezultati premagovala Primorje so minili. Prvi znanilec tega je bil ravno Krisperjev pokal. "Po nedeljski tekmi pa se lahko trdi, da je Ilirija tudi v nogometu dobila konkurenta, ki ga ne bo smela več podcenjevati," so ugotavljali pri Jutru. "Pri prenovljenem primorjanskem moštvu se vidi jasen napredek, ki nima na sebi znake prehodnosti, temveč obeta ostati vsled sistematičnega treninga, ki ga goji v zadnjem času stalen."

Začelo se je sicer po starem, saj je Ilirija prek Ota Omana in Miodraga Doberleta povedla z 2:0 z goloma v prvi in drugi minuti. Toda Primorje se kljub zgodnjemu šoku ni predalo in po pol ure že izenačilo na 2:2. Ilirija je nato zadela za vodstvo s 3:2, kar je bil izid polčasa, v drugem delu pa so črno-beli napeli vse moči in v končnici izenačili prek Emila Uršiča. S tem je Primorje izsililo podaljšek, ki pa ga je celjski sodnik Franc Ochs zaradi pregrobe igre obeh moštev že po petih minutah prekinil. "V podaljšanju je kazalo na to, da bo tekma postala nefair, ker sta pač obe moštvi z vsemi sredstvi hoteli izvojevati si zmago. Radi tega je sodnik tekmo prekinil," je poročalo Jutro. V drugi tekmi prvega kroga je Slovan zlahka s 7:0 odpravil Slavijo in si izboril polfinale proti Hermesu.

LNP je določila, da se bo tekma med Ilirijo in Primorjem nadaljevala naslednji vikend z istim sodnikom in istima postavama in da se bo odigralo še preostalih 25 minut. Odločitev je padla po desetih minutah, ko je legendarni napadalec Dolfe Erman zabil odločilni gol za Primorje. "V 10. minuti foula Beltram napadalca Ermana, za majhen trenotek zastoj v igri, ker vse pričakuje žvižg sodnika; Erman izrabi ta moment in zabije mimo Pogačarja in Miklavčiča v mrežo Ilirije," so zgodovinski moment opisali v Jutru.

V polfinalu je Hermes nekoliko presenetljivo z 2:1 premagal Slovana, Primorje pa je v razgibanem srečanju izločilo Jadran s 6:1. Črno-beli so tekmo zaradi poškodbe Birse končali z desetimi, Trnovčani pa zaradi izključitve Kerna in poškodb Jamnika in Zomerja celo z osmimi. "Tekma se je odigrala v ostrem tempu, ki sta ga forsirali obe moštvi," je poročalo Jutro. "Jadranovo moštvo je bilo zelo požrtvovalno ter je igralo z veliko vnemo, vendar pa je večkrat prestopilo mejo fairnese." Tri gole je Primorje zabilo v zadnjih devetih minutah, ko je imelo dva igralca več, kot strelec pa se je izkazal v tistih časih kar znani kolesar Hinko Glavič, ki se je odločil preizkusiti tudi v nogometu.

Veliko finale za Krisperjev pokal je bilo na sporedu v petek, 19. marca 1926. Na igrišču Ilirije ob Celovški cesti sta si stala nasproti bežigrajsko Primorje in šišenski Hermes. Tekma je bila spet zelo groba, sodnik Lev Fink pa je bil premalo odločen pri sankcioniranju igralcev. Kljub temu je Primorje upravičilo vlogo favorita in že v prvem polčasu vodilo s 4:1 s hat-trickom Adolfa Ermana in zadetkom Hinka Glaviča.

Toda minuto pred koncem polčasa je sodnik Fink prekinil tekmo, ker mu je ušla z vajeti. "Sodnik, ki nikakor ni bil kos svoji nalogi, vsled svoje neodločnosti ni znal preprečiti surove igre ter jo je prekinil že v prvem polčasu, ker pač ni bilo izgleda, da bi se po prvih surovostih mogla razviti normalno," je bil kritičen novinar Jutra. "V konflikte na polju se je vmešavala še publika in zmešnjava je bila gotova. Da je sodnik v taki situaciji prekinil igro, je bila ena redkih njegovih pravilnih odločitev."

Tako kot prekinjeni derbi med Ilirijo in Primorjem, se je tudi ta tekma v istih zasedbah nadaljevala teden dni kasneje. Gledalci niso smeli biti prisotni, zato so srečanje spremljali z bližnjega nasipa. Golov ni bilo več in Primorje si je s to zmago izborilo svojo prvo večjo lovoriko ter napovedalo, da postaja resen tekmec Iliriji. Dve leti kasneje je to potrdilo tudi s prvim naslovom slovenskega prvaka.