Igra pred 40.000 navijači v drugi ligi! Tamar Svetlin za Nogomanio o Saint-Etiennu: 'Šele, ko sem prišel, sem videl, kako velik klub je to'

Tamar Svetlin (foto: uradna spletna stran kluba)

Slovenski reprezentančni vezist Tamar Svetlin je po dobri lanski sezoni v dresu poljskega prvoligaša Korona Kielce v poletnem prestopnem roku že naredil naslednji večji korak v svoji karieri. Podpisal je za enega največjih francoskih klubov, desetkratnega državnega prvaka in leta 1976 tudi finalista pokala prvakov, Saint-Étienne.

"Les Verts" sicer trenutno nastopajo v drugi francoski ligi, saj jim je lani povratek med elito spodletel v play-offu, toda glede na kvaliteto ekipe in renome, so v tej sezoni eni glavnih favoritov za najvišja mesta.

Lahko rečemo, da je Tamar Svetlin prehodil dolgo pot od skromnih začetkov v mladinski šoli vižmarskega četrtoligaša Tabora 69, do "svete trave" kultnega štadiona Geoffroy-Guichard, kjer bo igral pred več kot 35.000 fanatičnimi navijači. ASSE ima eno najbolj zvestih in najbolj vročekrvnih navijaških baz v Franciji.

Tamar Svetlin je doma iz ljubljanskega predmestja Šmartno pod Šmarno goro in je z nogometom začel v lokalnem klubu Arne Tabor 69, nato pa ga je pot vodila prek šišenskega Brava v Domžale.

"Za nogomet me je navdušil moj starejši brat," nam je uvodoma povedal Tamar. "Moja mama vedno pravi, da sem že odrasel z žogo v nogah. S šestimi leti sem začel pri Taboru 69, že pred tem pa sem z bratom in njegovimi prijatelji igral na ulici in tako se je razvila moja ljubezen to nogometa. Dokler nisem odšel v Bravo, je bila to zame izključno zabava in nisem razmišljal o ničemer drugem. Pri Bravu so se začeli bolj resni treningi, toda še vedno sem predvsem užival v tem in je bila to predvsem zabava."

Njegov talent so opazili pri Domžalah, ki so imele takrat eno najboljših mladinskih šol v Sloveniji: "S petnajstimi leti sem prestopil v Domžale, podpisal profesionalno pogodbo in začel hoditi v srednjo šolo. To bi označil za nekakšen prvi mejnik v karieri. Ta leta so hitro minila, saj sem imel res veliko obveznosti s šolo in treningi. Bolj resno se je začelo, ko sem bil star 17 let. V klub se je vrnil Simon Rožman in pozimi sem s člani začel priprave, s prihodom Andreja Razdrha pa sem se ustalil v prvi ekipi."

Leta 2021 je sledil prestop v Celje, kjer mu na začetku ni šlo vse po načrtih: "Prva polsezona je bila dejansko dobra, potem pa sem utrpel poškodbo pubisa. To je bilo težko obdobje, ker poškodbe nisem dobro pozdravil. Potem sem bil posojen v Bravo, kjer mi ni šlo preveč dobro."

Za nadaljnji razvoj je bil odločilen povratek v Celje, ki je sovpadel s povratkom Alberta Riere: "To je bil mogoče nekakšen drugi mejnik v karieri. Takrat se je vse spremenilo in je šla kariera spet navzgor. Riera je 'začutil', da 'imam nekaj'. Pri njemu sem se počutil, da verjame vame in da se lahko razvijem v dobrega igralca. Na igrišču me je 'uporabljal' v drugačnem smislu kot prej in mislim, da mi je to veliko pomagalo. Ponudil mi je priložnost, ki sem jo izkoristil."

Najbolje se počuti v vlogi centralnega vezista: "V Domžalah sem vseskozi igral na levem krilu, kar mi ni ustrezalo. To je bil tudi eden od razlogov, da sem prestopil v Celje, kjer je bil takrat trener Agron Šalja, saj sem se videl bolj v vlogi osrednjega vezista. Vemo, da ima Riera bolj 'svojo' filozofijo, bolj pozicijski nogomet in mislim, da mi je to v tistem trenutku veliko bolj ustrezalo."

Ekstraklaso je videl kot odskočno desko

V sezoni 2024/25 je zablestel v vsem svojem sijaju in bil eden najboljših nogometašev v slovenski ligi, kar ni ostalo neopaženo: "Odigral sem dober drugi del sezone, v konferenčni ligi smo dosegli velik uspeh. Moj agent je poznal bivšega športnega direktorja Korone Kielce, ki je bila zainteresirana. To je bila prva konkretna ponudba in sem se odločil, da jo sprejmem, ker sem vedel, v katero smer gre poljska liga. Zdelo se mi je, da bi bila lahko to zelo dobra odskočna deska za naprej. Kar se tiče štadionov, navijačev, se je liga razvijala, postajala je vedno boljša. Verjel sem, da če odigram dobro sezono v tem klubu, lahko prestopim v nek večji klub na Poljskem ali v tujino. Nisem bil sicer povsem prepričan, toda zdelo se mi je, da moram oditi iz Slovenije in dokazati, da lahko igram na nekem višjem nivoju. Korona mi je omogočila, da sem pokazal najboljšo verzijo sebe."

Korona Kielce ima zelo zvesto publiko, ki na vsaki tekmi napolni štadion Miejski, ki sprejme nekaj več kot 15.000 gledalcev. Minula sezona v Ekstraklasi je bila neverjetno izenačena, tako da je bila vsaka tekma na nož: "Bilo je zelo stresno. Niti na eni tekmi nisi imel občutka miru, ker si se po vsakem porazu že oziral proti coni izpada. Ekipe so si bile točkovno zelo blizu. V nekem trenutku smo bili štiri, pet točk od cone izpada in štiri, pet točk od mest, ki vodijo v Evropo, tako da je bilo precej dinamično. V drugem delu sezone nam ni šlo preveč dobro, tako da smo se na koncu celo bali izpada. Na predzadnji tekmi pa smo doma premagali Widzew Łódź in si zagotovili obstanek."

Poljska se mu je priljubila: "Še danes spremljam Ekstraklaso, res mi je všeč. Navijaška kulisa in štadioni so neverjetni, tudi medijsko je liga zelo dobro pokrita. Zanimiva je tudi za tuji trg, kar mi je bilo zelo pomembno, ko sem prestopil, ker sem nekako vedel, da je to le odskočna deska za naprej in na koncu so se mi stvari poklopile."

Moral se je naučiti tudi jezika: "Komunikacija s trenerjem in njegovim štabom je potekala v poljščini. Gre sicer za precej drugačen jezik od slovenščine, a se mi zdi, da sem ga v mesecu ali dveh dobro razumel, predvsem nogometne izraze, kar je bilo dejansko najbolj pomembno. Tujcev v ekipi ni bilo tako veliko, kakih sedem, osem, vendar se mi zdi, da gre za 'družinski klub', kjer se veliko da na vzdušje v ekipi. Kar se tega tiče mislim, da je bila ekipa zelo povezana. Normalno, da smo se tujci, ki smo bili sami tam, več družili in ustvarili neko posebno vez in še danes se slišimo, se pokličemo. Veseli me, da sem ostal z vsemi v dobrih odnosih."

V Poljski ligi igra veliko slovenskih nogometašev, na primer Petar Stojanović za Legio iz Varšave, Erik Janža za Gornik Zabrze in Žan Rogelj za Wislo Plock. "Največ sva se pogovarjala z Erikom Janžo, saj sva tudi reprezentančna soigralca in sva veliko debatirala o tem. Slovencev je veliko. Pred in po vsaki tekmi, smo se pogovarjali, saj se je bilo prijetno občasno pogovarjati po slovensko. Nasploh se mi zdi poljska liga idealna za slovenske igralce, da se preizkusijo na višjem nivoju, poleg tega pa nas cenijo. S komerkoli sem se pogovarjal, smo bili Slovenci na dobrem glasu. Radi delajo s Slovenci, tako da se mi to zdi potencialen trg, kjer bi lahko obe strani veliko pridobili."

Ekstraklasa je pravi izziv za nogometaše iz slovenske lige: "Tempo in fizika sta na absolutno višjem nivoju, vendar se mi zdi da to ni nepremostljiva ovira. Tudi tehnično je na višjem nivoju, ni pa to tak preskok, da ga igralec, ki izstopa v slovenski ligi, ne bi mogel narediti. Nogometaši, ki izstopajo v slovenski ligi, bi se hitro adaptirali v Ekstraklasi. Poleg tega je zelo dobra odskočna deska, saj je na tekmah veliko skavtov in hitro te kdo opazi."

Ponudb to poletje Svetlin sploh ni pričakoval

To se je zgodilo tudi Tamarju Svetlinu, ki so ga po dobri sezoni v dresu Korone opazili pri Saint-Étiennu, ki ga vodi škotski trener Ian Cathro: "Moj prvotni cilj je bil, da se v prvi sezoni adaptiram, saj je šlo za novejši projekt. Računal sem, da bo druga sezona ta, ko bi lahko jaz in ekipa igrali za kaj več in si 'priigrali' prestope, a se je poklopilo že po prvi sezoni. Vedel sem, da sem dobro odigral sezono, obenem pa sem se zavedal, da statistika ni bila nič posebnega, zato nisem pričakoval ne vem kakšnih ponudb. Čutil sem, da sem postal cenjen in sem bil samozavesten glede druge sezone."

Ko je prišla ponudba, se ni obotavljal: "Vedel sem, da gre za velik klub z velikimi ambicijami po vrnitvi v Ligue 1, kar bi pomenilo, da igram v eni od petih najmočnejših lig v Evropi, to pa je bil vedno moj cilj. Dejansko gre za enega od petih največjih klubov v Franciji. Že prej sem poznal Saint-Étienne, vedel sem, da je to eden večjih klubov, ampak šele ko prideš sem vidiš, kaj pomeni ta klub temu mestu. Že ko prideš na štadion nekaj ur pred tekmo, je tam tisoč navijačev, da nas pozdravi. Ko prideš na štadion, vidiš klubski muzej in dobiš občutek, da je to vrhunski nivo."

Čeprav "Les Stéphanois" igrajo v drugem rangu, se na tekmah zbira skoraj 40.000 navijačev: "Nazadnje je bilo 25.000 gledalcev, ker sta zaradi kazni iz prejšnje sezone zaprti obe ultras sekciji na severu in jugu. Klub ima dve ločeni navijaški skupini, na vsaki strani štadiona po ena. Prvi dve tekmi imajo prepoved, tako da prave atmosfere še nisem začutil."

Za ASSE je podpisal dan po tem, ko je moštvo v prvem krogu igralo s Sochauxom, nato pa je bil takoj uvrščen v kader za dvoboj s Clermontom: "Tisti dan, ko so oni igrali prvi krog, sem opravil zdravniški pregled, naslednjega dne pa sem podpisal. V ponedeljek sem se priključil treningom, naslednja tekma je bila že v petek, tako da sem opravil štiri treninge in bil že na klopi."

Zaradi poškodbe Portugalca Joãa Ferreire, je nenadejano vstopil v igro že po dobrih dvajsetih minutah igre: "Soigralec je na žalost dobil močan udarec v glavo in sem moral vstopiti že v 21. minuti. V glavi sem bil sicer pripravljen, ampak me je vseeno presenetilo, da sem tako hitro vstopil. V prvem polčasu sem se predvsem v fizičnem smislu še malo lovil, ker sem bil popolnoma neogret. Ubadal sem se predvsem s svojo fizično pripravljenostjo, saj sem sistem igre precej hitro dojel in sem razumel, kaj hočemo početi. To prvo tekmo sem kar solidno odigral, vsekakor pa pomaga, da smo ena od bolj dominantnih ekip v ligi. Že na prvih treningih sem glede na kvaliteto igralcev takoj videl, da gre enostavno za višji nivo."

S tem Tamar misli predvsem Saint-Étienne, saj se mu nasprotniki niso zdeli tako močni: "Po mojem mnenju bi bili v vrhu Ekstraklase, kar se tiče drugih ekip, pa bi morda celo rekel, da bi bili pri dnu, vsaj ti dve ekipi proti katerima sem igral. Nisem videl neke pretirane kvalitete. Je pa res, da imamo mi res dobro ekipo, tako da morda še nisem videl povsem realne slike, saj ne vem, kakšne so vse ostale ekipe v ligi."

V Ligue 2 je razlika med ekipami z vrha in tistimi z dna kar velika, sploh glede na izenačenost lige, ki jo je bil navajen na Poljskem: "Tukaj je res velika razlika med dobrimi in slabimi ekipami, na Poljskem pa je liga zelo izenačena. To je glavna razlika."

(foto: Uradni facebook profil kluba)

Trener Cathro ga vidi kot zadnjega veznega, kar mu najbolj odgovarja: "To je pozicija na kateri me vidijo, vendar imam nekaj več svobode v igri, da se lahko vključujem v napadalne akcije. Med igro imamo tudi manjše rotacije, igralci imamo veliko svobode in lahko zamenjamo položaje. O tem smo se pogovarjali že preden sem podpisal in sem se strinjal z njimi kar se tiče prepoznavanja mojih kvalitet in na kakšen način se lahko dobro integriram v ekipo."

Mesta Saint-Étienne v kratkem času, odkar je prispel, še ni uspel spoznati: "V centru mesta sploh še nisem bil, živim v manjšem kraju malce izven Saint-Étienna, kakih 20, 25 minut z avtom. Tudi trening center je izven mesta, tako da imam do njega samo deset minut. Rekli so mi, da v mestu ni najbolje živeti, da je večina igralcev nastanjenih izven centra, kjer je bolj mirno. Življenje tukaj mi je res zelo všeč, ker je bolj lahkoten tempo. Tukaj sem v bolj vaškem okolju, kjer je zelo mirno in res uživam."

Malce ga celo spominja na Slovenijo: "Takoj ko sem prišel, sem videl, da je zelo hribovito, kar za Poljsko ne morem trditi, tam je ena sama ravnina. Ko sem videl hribe, sem se takoj počutil malo bolj domače. Pokrajino in arhitekturo bi lahko primerjal s Krasom, kar mi je zelo všeč."

Njegova dnevna rutina je vezana na predmestje in trening center: "Na dan tekme gremo iz trening centra v hotel, iz hotela pa na štadion. V samem mestu sploh še nisem bil."

Tamar Svetlin je tudi slovenski reprezentant, ki je igral za vse državne selekcije od U15 do članske ekipe: "Vedno mi je bil cilj igrati za reprezentanco. Zdaj mi je to uspelo in mi veliko pomeni. Družina in prijatelji vedno pridejo na tekme in me spremljajo. Še naprej se bom trudil, da bom imel v reprezentanci čim večjo vlogo."

O prihajajoči septembrski reprezentančni akciji še ni utegnil razmišljati: "Imel sem burne tri tedne s pakiranjem in selitvijo, tako da se v to še nisem poglabljal. Poznam nasprotnike in komaj čakam september, da se vrnem v Slovenijo. Pogrešam dom."