Handanović je (lahko) rešitev za težave Slovenije

Če bi sešteli zadnji dve tekmi Interja v ligi prvakov proti Barceloni in iskali najboljšega posameznika v ekipi italijanskega kluba, bi bil Samir Handanović nesporni zmagovalec. Šestnajst njegovih obramb, med njimi je bilo nekaj zares impresivnih, je glavni faktor osvojene točke Interja na dveh dvobojih s precej močnejšim nasprotnikom. Handanović, za katerega je to, verjeli ali ne, šele prva sezona v ligi prvakov, je tudi izven igrišča lider Interja. Glavno spoznanje letošnje sezone je zanj, poleg boja za osmino finala lige prvakov, dvigovanje samozavesti in učenje od najboljših na evropski sceni. Inter v skupini z Barcelono, Tottenhamom in PSV zbira nujen kapital izkušenj, ki ga bo v prihodnjih sezonah ob nujni nadgradnji moštva investiral za dosego višjih ciljev. 

Pri štiriintridesetih, ko karierna krivulja igralcem običajno že pada, Handanović dosega vrhunec svoje vratarske kariere. Že pred leti, ko je bil proglašen za najboljšega vratarja Serie A, se je sicer nakazoval vrh, razgled pa je jasnilo še močno povezovanje z Bayernom, PSG, Manchester Cityjem, v nekaterih kombinacijah (pred prihodom Ter Stegna) pa celo z Barcelono. Stroka pritrjuje, da je Handanović član svetovne vratarske elite, realno pa je verjetno celo predober za moštvo, v katerem zadnja leta nastopa. Handanović je bil vsa leta v Interju, ko bi v resnici lahko odšel na bolje in se izognil težavam, potrpežljiv in pripaden, ko bo pogodbo z Interjem oddelal do konca, pa bo njegov staž v klubu dolg skorajda desetletje.

Handanović je v tujini bolj cenjen kot doma. Razlogov za to je več. Eden glavnih pa je ta, da ga v Sloveniji na delu preprosto ne vidimo več, saj že tri leta ne brani več za Slovenijo. V zgodovini je ostal zapisan kot četrti po številu odigranih tekem za Slovenijo (81) in predvsem kot eden najbolj markantnih slovenskih nogometašev vseh časov. Pri Handanoviću "Oblakovih" težav s prisotnostjo nikoli ni bilo. Reprezentance se ni izogibal in četudi je bil običajno nerazumljivo tih (tudi ob slovesu), je svoje na igrišču vselej oddelal. Koliko mu pomeni reprezentančni dres, pa vselej potrdi z izjavo, da je največji dosežek v njegovi zares bogati karieri uvrstitev na svetovno prvenstvo v Južni Afriki. 

Samir Handanović ni nikoli dobil poslovilne tekme oziroma možnosti, da pomaha slovenski publiki in za svoj doprinos uspešni eri Slovenije prejme vsaj simbolično priznanje. Tudi zato njegovo reprezentančno poglavje, ki je bilo končano tudi zato, da se je lahko povzpel Jan Oblak, morda ni neprodušno zaprto. Ob skrajno bizarni situaciji, ko ob dveh vrhunskih vratarjih najvišjega možnega ugleda slovenski gol brani negotov rezervist, je vprašanje Samirja Handanovića tema, ki se je zaradi situacije slovenske reprezentance in tudi vratarjevih zaslug ne bi smeli izogibati. Pošteno bi bilo, do navijačev, novega selektorja, reprezentance in konec koncev tudi do samega Handanovića, vprašati, če je Sloveniji, ki to pomoč v tem trenutku krvavo potrebuje, pripravljen še enkrat priskočiti na pomoč. Vse drugo kot njegov jasen "ne" bi pobiti Sloveniji vlilo prepotrebnega optimizma.