Goran Boromisa (foto: Nogomania)
Pogovarjali smo se s kreatorjem kadrovske politike v Olimpiji Goranom Boromiso, ki je z izbiro Victorja Sancheza za trenerja zadel v polno.
Potem, ko je moral že na samem začetku turbulentne lanske sezone po osvojeni dvojni kroni najprej najti zamenjavo za Alberta Riero, nato pa po uvrstitvi v konferenčno ligo nenadoma še za Joaa Henriquesa (nasledil ga je Zoran Zeljković), je Goran Boromisa letos poleti spet odšel na tržišče, ki mu zaupa. Športni direktor Olimpije je iskal trenerja, ki bo znal slediti viziji kluba in očitno ga je v Španiji tudi našel.
Victor Sanchez je v Ljubljano kljub svojemu igralskemu življenjpisu prišel relativno tiho, a zelo hitro pridobil najprej simpatije igralcev in vodstva kluba, nato pa navijačev in celo nasprotnikov Olimpije. Trener, ki je prvi v slovenski ligi, ki je uvrščen v konferenčno ligo in ki sploh še ne pozna poraza, se je izkazal za veliko odkritje. Olimpijo vodi tako dobro in tako prepričljivo, da so vsi silni problemi, ki so še v lanski sezoni dušili klubi iz prestolnice, izginili v ozadje.
Sanchez v Ljubljano ni prišel naključno, ampak na željo Gorana Boromise, ki je za Nogomanio pojasnil ozadje te ideje in tudi načrte Olimpije v letošnji sezoni.
Rekli ste, da je bil Victor Sanchez izbran za trenerja Olimpije, ker je ustrezal profilu. Kakšnega trenerja ste iskali?
Osebno verjamem v ta slog igre, ki ga igrajo pretežno španski trenerji. Pozicijska igra, v tem so res dobri. Njihov 'man management' je odličen, drugače delajo z mladimi in podobno. Iskali smo profil trenerja, ki je višje ravni, a ki je delal z mladimi. Imeli smo štiri kandidate, pogovorili smo se z njimi, Victor pa je bil takoj zelo zanimiv, saj je delal z mladimi španskimi reprezentanti. To smo iskali in vidimo lahko, da imamo v ekipi Olimpije v ospredju kar nekaj mladih.
S čim ste ga prepričali?
Španski trenerji običajno iščejo klube, v katerih se lahko borijo za naslov prvaka. Tudi Victor je to iskal. Predstavili smo mu projekt, temeljito smo se pogovorili in se dogovorili. Kupil pa me je, to moram poudariti, z DNK zmagovalca. To je dobil v Madridu, to diha in to živi, vsak dan, preprosto ne mara izgubljati. In ko je prišel v klub, je prišel maksimalno pripravljen, pregledal je vse tekme, poznal vse igralce in tudi povedal, da ne želi, da odidejo točno določeni posamezniki.
Vas je odličen začetek sezone presenetil?
Vse nas je malo, kajne (smeh)? Vidite lahko, kako mirno, samozavestno vodi ekipo. Vzpostavil je homogenost v ekipi. Vidi se, kakšno kilometrino ima ta človek v vrhunskem nogometu. Vidite lahko, da so njegove zahteve do igralcev v vseh fazah igre jasno izražene. Drugje v ligi tega ne vidim, pa naj se nihče ne jezi. S tretjega mesta ni še noben slovenski klub prišel do skupinskega dela evropskega pokala.
Tekma z Rijeko v Stožicah je poskrbela za navdušenje v Ljubljani in začudenje na Hrvaškem. Kakšni so bili odmevi?
Ko smo igrali z Rijeko, so se na Hrvaškem čudili našim igralcem, ki so v preteklosti igrali v drugi hrvaški ligi. Zame to ni nobeno presenečenje. Treba je prepoznati njihov potencial, voziti igralce na podlagi njihovih življenjepisov ni edina pot, po kateri lahko greš kot športni direktor. Včasih se v nižjih ligah, v manjših klubih, skriva talent, le videti ga moraš. Ponosen sem na to zmago proti Rijeki. V regiji podcenjujejo slovensko ligo, ki pa je imela letos kar tri klube v playoffu za konferenčno ligo! Na Reki so bili šokirani, najbolj jih je zanimalo, kakšen proračun imamo in kar težko verjamejo, ko jim povemo. A to je slovenski nogomet, tukaj ni veliko denarja, je pa marsikaj drugega.
Olimpijo, posebej njen način igre proti Rijeki, je pohvalil celo selektor Matjaž Kek.
V čast nam je. Slovenski nogomet raste. Euro 2024 je bil super, liga narodov je zaenkrat za Slovenijo super, dva kluba sta v skupinskem delu konferenčne lige. Vesel sem vsega tega. Kar manjka, je večja izpostavljenost in medijska pokritost nogometa v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji je drugače. Je pa nogomet v Sloveniji zagotovo šport številka ena, verjetno je vedno bil, a včasih se je to podcenjevalo.
Kaj lahko Olimpija letos še stori v Evropi?
V kvalifikacijah smo imeli težke nasprotnike in jih premagovali, tako da smo optimisti. Morda smo imeli lani še težje nasprotnike. Nam in Celju bo v domačem prvenstvu težje, ker igramo Evropo. Mislim pa, da je naš trener pripravljen na igranje na dveh frontah, ne boji se rotacij, to je konec koncev že dokazal.
Poletni prestopni rok je končan, kako ste zadovoljni z opravljenim?
Odločili smo se za eno pravo prodajo, to je bil Timi Max Elšnik. Zaslužil si je prestop, čas je bil, da gre na višjo raven in odšel je v Crveno zvezdo, ki bo igrala ligo prvakov. Odšel je tudi Nemanja Motika, imeli smo pripravljeno zamenjavo v Alexu Blancu. Kar se preostalih aktivnosti tiče, smo se odločili počakati na razplet evropskih kvalifikacij. Imeli smo veliko povpraševanj, posebej za Ratnika, Agbo, Raula in tudi druge. Po tekmi z Rijeko smo imeli velike ponudbe iz ZAE in Savdske Arabije, a je Raul želel ostati, saj želi kariero nadaljevati v Evropi. Klicali so tudi za Kojića! Lahko razkrijem, da zdaj delamo na podaljšanju pogodb z nekaterimi igralci. Lani smo veliko kadrovali, zdaj pa želimo biti stabilni. Mislim, da zdaj imamo bazo ustvarjeno in smo na ravni, ko si lahko privoščimo, da dodamo le enega, dva, morda tri igralce.
Omenili ste Marcela Ratnika, ki je postal kapetan. Kako dolgo bo ostal v Olimpiji?
Zadnji dan prestopnega roka smo imeli dobro ponudbo iz Belgije, pred tem iz lige MLS, ponujene so bile številke, ob katerih ne moreš ostati ravnodušen. Marcel je vse zavrnil in rekel, da želi ostati. Je kapetan, postaja lider ekipe, razume pa tudi potrebe kluba. Mislim, da je Ratnik material za slovensko reprezentanco, ki ima sicer zelo dobre branilce. Nogometna inteligenca je pri Marcelu zelo dobro razvita, tega vsi ne prepoznajo, a dejstvo je, da je to branilec, ki zna igrati in ki razume igro.
Eno od odkritij prvega dela sezone je mladi Dino Kojić, kakšna je njegova zgodba?
Marka Ristića in Dina Kojića smo spremljali že lansko sezono, Ristić se je malce bolj pokazal. Letos pa je Dino na pripravah pokazal potencial, to je moderna 'desetka', moderen napadalec, takoj je kupil trenerja in vse nas. Že pri Albertu Rieri je bil na treningih prve ekipe, pri Joaau Henriquesu in Zoranu Zeljkoviću prav tako. Victor je z njim naredil korak naprej, ker razume, kakšne so potrebe kluba in od česa klub živi. Je pa Dino edinstven fant, še mene je presenetil z neverjetnim odnosom do Olimpije, ki si zasluži posebeno pojasnilo.
Povejte več.
V mesecu juliju, po prvih prijateljskih tekmah, smo želeli podpisati pogodbo. Poklical sem njegovega agenta, pogovorila sva se in povedal mi je, da je Dino pripravljen za podpis pogodbe. Naslednji dan je Dino prišel v pisarno, bil sem pripravljen na pregovarjanje, popravke in podobno. Pa me je povsem presenetil! Rekel je: 'Igram za Olimpijo, s srcem, pogodbe ne bom niti pregledoval, tukaj sem, ker želim biti tukaj. Hvala lepa.' Podpisal je brez pripomb! Samo prišel je in podpisal. Vsa čast mu, moram ga pohvaliti, vidi se, da je pripaden, da je domač fant, ki ima zeleno srce
V lanski sezoni je v Olimpiji močno 'gorelo'. Kako ste preživljali tisto kritično obdobje?
Verjeli smo v to, da imamo dobro ekipo, ker smo vendarle igrali v konferenčni ligi in premagali Slovan v Bratislavi. Po porazu v pokalu pa je šlo vse navzdol. Veliko nesreče smo imeli, pripeljali smo veliko novih igralcev. Zdaj imamo to izkušnjo, tako da smo napredovali na vseh ravneh. Pred začetkom letošnje sezone smo se dogovorili, da gremo na vseh ravneh višje, od organizacije potovanj, pisarn, skavtinga, preprosto mora Olimpija rasti in mislim, da gremo v to smer.
Očitki, da za Olimpijo igra premalo slovenski nogometašev, vas spremljajo že, odkar je Adam Delius prevzel klub. Kakšno je stanje ta trenutek?
Tudi ta teden ima naš trener štiri mlade igralce na treningih. Vem, da mnogi mislijo, da Olimpija ne vidi Slovencev, a to ni res. Olimpija ima štiri reprezentante U21, tudi pogovarjali smo se z nekaterimi mladimi igralci, ki pa se na koncu niso odločili za Olimpijo. Zdaj se to obrača, vidi se, da pri nas dobivajo priložnost in začel sem dobivati klice. Imamo pa tudi tri mlade igralce na posoji v Slovanu, to je dobro. Kadeti in mladinci so urejeni. Potrebovali smo nekaj časa. Za zimske priprave imamo vnačrtu, da bomo s seboj odpeljali še več mladih domačih igralcev. Moja želja je, da bi klub še več vlagal v mladinski pogon, kajti potenciala je še ogromno.
Olimpija zdaj izgleda urejena ekipa, ki pa bo jesen očitno odigrala na zelo načetem igrišču v Stožicah. Vas skrbi, da bi se lahko ponovili prizori iz lanske blatne jeseni?
Nekaj bo treba storiti. Igrišče je močno obremenjeno. Nočem, da se ponovi situacija s tiste tekme proti Lillu. Morda bi morali imeti v klubu svoje ljudi, ki bi pomagali vzdrževati igrišče. To je eden tistih naslednjih korakov v organizaciji kluba, ki jih moramo storiti. Že zdaj pa bi lahko bila boljša komunikacija s strani vzdrževalcev in upravljalcev igrišča ter klubom. V Stožicah se igrajo resne tekme, igra jih Slovenija, igra jih Olimpija, letos igra še Bravo. Eden od temeljnih problemov, ko gre za igrišča, je tudi ta, da v Sloveniji noben klub nima svojega trening centra.