
Feđa Dudić (foto: Nogomania)
Feđa Dudić je v dveh mesecih storil tisto, kar je pričakoval, da bo, ko je prevzel precej nestabilno ekipo Maribora. Njegovi načrti za prihodnost so ambiciozni.
Četrti trener Maribora v letošnji sezoni, po Tugberku Tanrivermisu, Radovanu Karanoviću in Radomirju Đaloviću, je Feđa Dudić. Od vseh naštetih je na klopi Maribora najdlje, in sicer dva meseca. Maribor je stabiliziral na drugem mestu v ligi in celo zmanjšal zaostanek za vodilnim Celjem, a to je le prva faza. Naslednja faza sledi po koncu prvega dela sezone, po analizi in prevetritvi igralskega kadra.
Dvainštiridesetletni Dudić je v Maribor prišel z izkušnjami iz GOŠK Gabele, Veleža, Sarajeva in Radničkega. Povsod, kjer je deloval, je pustil odtis. Najbolj je ponosen na Velež in Radnički, kjer je poleg rezultatov uspel spremeniti tudi miselnost in razviti kar nekaj igralcev, ki so svoje kariere nadaljevali v tujih klubih. Podobna pričakovanja, le da zdaj Dudić prvič v svoji trenerski karieri vodi najuspešnejši klub v državi, v kateri deluje, imajo v Mariboru. V Ljudskem vrtu se je Dudić zaenkrat kar dobro znašel, ima obilo dela, pogreša pa predvsem svojo družino, ki je zaradi šolanja otrok morala ostati v Sarajevu.
V Mariboru ste nekaj tednov, kako ste zadovoljni s prikazanim in doseženim?
Moram biti zadovoljen. V teh dveh mesecih smo naredili veliko. Črna lisa je nedvomno izpad iz pokala, za to sem kriv jaz. Zakaj? Nisem prepoznal kvalitete igralcev, mislil sem, da bodo igralci, ki dotlej niso igrali, kos izzivu. Drugoligaša bi morali premagati. Če si igralec Maribora in dobiš priložnost, pa tega ne storiš, nisi pravi za Maribor. Brinje Grosuplje je odlična ekipa, kvalitetna in to sem vedel, nisem jih podcenjeval. Sem se pa narobe odločil. V prvenstvu smo na sedmih tekmah osvojil največ točk, štirikrat smo zmagali, trikrat nismo, a smo si zaslužili več. Ponosen sem tudi na to, da smo začeli dajati priložnost mladim igralcem.
Kakšna je bila reakcija igralcev po izpadu iz pokala?
Po Radomljah, ko smo gol prejeli v sodnikovem podaljšku, v garderobi ni bilo nič posebnega. Kako je to mogoče? Halo, fantje pokažite emocije. Morate biti nezadovoljni! Enako velja za pokal! Razumem mentaliteto v Sloveniji, drugače je kot pri nas v Bosni, tukaj se super živi, je mirno. Ampak v nogometu ... Tukaj potrebujemo strast, če želimo biti uspešni. Nogomet je treba živeti 24 ur na dan. Jaz tako funkcioniram in verjamem, da so igralci in navijači to prepoznali.
(foto: Nogomania)
Zakaj ste se odločili, da sprejmete ponudbo Maribora?
Poznam zgodovino Maribora in vem, da zadnja leta klub ni osvajal lovorik. Začutil sem, da lahko to spremenim. To mi je uspelo že v Veležu, osvojil sem pokal in prvenstvo, igral Evropo, prodajali smo igralce. V Radničkem nam je uspelo priti v Evropo, prodajali smo igralce. Maribor ravno tako lahko vrnem na pravo pot, čeprav sem to sezono v klub prišel ob velikem zaostanku za prvim mestom. Jasno mi je, da v Mariboru ne moreš končati sezone in imeti prazne roke.
Ste že spoznali največjo nogometno avtoriteto v mestu - Zlatka Zahovića?
Žal ne. O Zlatku Zahoviću nima smisla govoriti. Jasno je, kdo je in kaj je dosegel, za Maribor je naredil velike stvari.
Kaj je vaša osnovna želja na čelu Maribora?
Mariboru moramo vrniti DNK, to je najbolj pomembno. Maribor mora igrati napadalno, mora igrati prepoznavno igro. Maribor mora odločati o rezultatu tekme, vedno. Hočem, da smo borbeni, tako kot smo bili proti Muri. Nadomestili smo vse pomanjkljivosti z borbo, željo, trudom, videl sem enotnost v ekipi, za to smo bili nagrajeni.
Katere so glavne pomanjkljivosti Maribora?
Pripeljati moramo kvalitetne okrepitve! Manjka nam kakovosti, da bomo igrali bolje, si ustvarili več priložnosti. Z vodstvom kluba, predvsem s Cemom Basgulom, sem v pogovorih glede prestopnega roka, obljubili so mi, da bomo skupaj kadrovali in zaenkrat odlično sodelujemo. Verjamem, da so se v klubu marsikaj naučili iz preteklih napak. Trener ima zadnjo besedo pri okrepitvah, mislim, da je to normalno. S filtriranjem kadra smo pa tako ali tako že začeli. Prve prave rezultate, tako sem tudi dogovorjen z lastnikom, lahko pričakujemo prihodnje leto, po pripravah in mislim, da smo na pravi poti.
Kakšen profil okrepitev iščete?
Maribor je včasih imel bazo domačih igralcev, dodano vrednost pa so prinesli tujci. Zame tukaj ni dileme, tujec v klubu mora biti boljši od domačega igralca. Kader je zelo mednaroden, morda celo malce preveč. Veste, tuji igralci velikokrat ne občutijo takšne pripadnosti klubu. Nekateri so igrali v velikih klubih, morda Maribor vidijo kot kazen, to pa za naš klub ni dobro. Potrebujemo lačne igralce, da dajo vse od sebe in pri nas napredujejo, Maribor pa jih lahko konec koncev tudi proda.
Celje je na lestvici daleč spredaj, ste že obupali nad bojem za naslov prvaka?
Nismo dvignili rok od naslova, nikakor. Dokler je tukaj teorija, pa tudi medsebojno še igramo in to takoj na začetku drugega dela sezone. Rad igram proti dobrim ekipam in dobrim trenerjem. Komaj čakam to tekmo. Albert Riera dela vrhunske stvari, kapo dol, ampak komaj čakam. Oba sva zmagovalca, to ne sme biti mrtva tekma, ampak vrhunski spektakel.
Kakšne povratne informacije in vtise dobivate od navijačev in okolja?
Vesel sem, ko me ljudje zaustavljajo v mestu in mi govorijo, da že dolgo niso imeli takšnega trenerja, s takšnim pristopom. To mi ogromno pomeni, dobivam tudi ogromno sporočil preko spletnih omrežij. Jaz ne igram, takšen pač sem. Čutim povezanost ljudi s klubom, res hvala vsem za podporo.
Pred časom ste komentirali slab obisk na stadionih v Sloveniji. Čemu pripisujete prazne tribune?
Sem iskren človek, včasih to ni dobro (smeh). To o slabem obisku stadionov sem opazil, ampak se ne bi vračal na to, ker so mi to izjavo nekateri zamerili. Prišel sem v Slovenijo, spoštujem jo, spoštujem pravila, hitro se bom prilagodil, res ni moj namen komentirati ali kritizirati. Derbi z Olimpijo je bil recimo super, ko bi le bilo več takšnih tekem. Liga je urejena, dobra je za razvoj mladih nogometašev, več poudarka dajete napadu kot obrambi, pa tudi sojenje je korektno.
Kako pa ocenjujete slovenski nogometni talent?
Lahko vam rečem, da je življenje v Sloveniji dobro za zdravje. V Srbiji, kjer sem delal nazadnje, pa je več talenta. V Sloveniji je treba dati še več priložnosti mladim.Prednost v Sloveniji je, da samo ena ekipa izpade direktno iz lige. Klubi od petega mesta navzdol imajo prostor za razvoj mladih, ker ni pritiska. Morda bi v Sloveniji lahko več naredili glede prodaje igralcev, tukaj mislim, da bi prodajali za več denarja. Po 'regiji' to že postaja praksa, da se tiste prve ponudbe zavrne, da se igralcem dvigne ceno. Če pa moram izpostaviti glavno razliko med Srbijo, BiH in Slovenijo, je to, kako se tam doživljajo porazi in zmage. Evforija ali tragika, vmes ni ničesar. V Sloveniji je drugače.
Bo Maribor uspel 'proizvesti' igralce za prvo ekipo?
Selekcija se začne pri pionirjih. Tam je treba videti igralce, ki so pravi za razvoj. Odvisno od tega, kakšen nogomet klub igra. V Mariboru smo povezani z mladinskim pogonom, delajo, tudi igrajo že nekateri mladi v prvi ekipi. Kar me res jezi pri mladih igralcih, splošno gledano in ne vezano le za Maribor, je to, da priložnosti ne vzamejo smrtno resno. Dečko, zgrabi priložnost, bori se na življenje in smrt, lahko uspeš! Vsak trening je treba iti 'na polno'. Hvaležen moraš biti, da imaš privilegij biti tukaj!
Vaše delo v Mariboru je presekala tudi tragedija. Vaš velik prijatelj in naslednik v Radničkem Mladen Žižović je izgubil življenje ob nogometnem igrišču.
To me je res prizadelo, še zdaj se naježim. Bil sem v komunikaciji z ljudmi iz Kragujevca, ko se je začela tekma, ko pa so mi rekli, kaj se je zgodilo ... Takoj so mi javili. Vedel sem, da je imel probleme s srcem. To je bil res šok. Nisem imel časa, da to predelam. S pomočnikom sva pred tekmo z Radomljami odšla na pogreb, potem smo dobili tisti pozni gol, jaz rdeči karton. Ah, res je bilo čustveno. Po eni strani še dobro, da sem polno zaposlen!
(foto: Nogomania)