Miron Muslić, Schalke (foto: Getty Images)
Nekoč so bili to elitni klubi, igrali so vidne vloge v močnih ligah in na mednarodni sceni, zadnja leta pa jih ni "nikjer". To je zgodba o Schalkeju, Deportivu in Red Staru.
V drugoligaških tekmovanjih največjih petih evropskih nogometnih nacij najdemo kar nekaj velikih klubov, ki že precej časa životarijo daleč od prvoligaških žarometov. V Serie B gre bivšemu italijanskemu prvaku Sampdorii zelo slabo, enako lahko rečemo tudi za bivšega angleškega prvaka Blackburn, medtem ko gre padlim velikanom v Španiji, Nemčiji in Franciji nekoliko bolje.
Pri tem mislimo predvsem nemški Schalke in španski Deportivo La Coruña, ki sta že dolga leta v nižjih ligah, dobro pa se drži tudi desetkratni francoski prvak Saint-Etienne, ki pa je šele lani izpadel iz Ligue 1 in trenutno kaže na ekspresen povratek.
Pa tako so bili ponosni, ker so bili ves čas del elite
Die Knappen iz Gelsenkirchna so v sezoni 2020/21 izpadli iz Bundeslige, se uspeli vrniti in nato leta 2023 ponovno izpadli. V sezoni 2023/24 so bili šele deseti v drugi ligi, v lanski sezoni pa celo štirinajsti, samo tri točke od izpad v tretjo ligo. V tem času so jih pestile tudi precejšnje finančne težave, ki so oteževale sedemkratnim nemškim prvakom povratek na pota stare slave.
Pred začetkom aktualne sezone pa je uprava Scahlkeja potegnila pravo potezo, ko je za trenerja pripeljala karizmatičnega Avstrijca bosanskega rodu Mirona Muslića, ki je pred tem zelo dobro delal v Belgiji in Angliji. Muslić je bil pod pogodbo pri Plymouthu, vendar sta se kluba dogovorila za odškodnino in maja letos je prevzel vodenje kraljevo modrih. Kot zanimivost dodajmo, da ima Muslić istega agenta kot Benjamina Šeška - Koprčana Elvisa Bašanovića.
"Miron nas je navdušil tako s svojim strokovnim znanjem kot tudi s svojimi komunikacijskimi sposobnostmi," je povedal novi športni direktor Schalkeja Frank Baumann, ki je šele s 1. junijem prevzel to vlogo. "Ve, kako navdihniti skupino, njegov slog treniranja pa je jasno prepoznaven tako na igrišču kot tudi zunaj njega. Njegovo vodstveno delovanje in vztrajnost sta bila ključna vidika naših pogovorov. S svojimi prednostmi lahko pomaga ekipi kot celoti, pa tudi podpira individualni razvoj naših igralcev."
Baumann je očitno vedel, kaj govori, ker gre knapom pod Muslićem naravnost odlično. Po nekaj letih boja za obstanek so zdaj zanesljivo prvi na lestvici in na dobri poti, da se vrnejo tja, kamor spadajo – med elito nemškega nogometa.
Kam je sploh izginil Deportivo?
Še nižje od Schalkeja pa je padel nekdanji španski prvak Deportivo iz La Coruñe, ki je bil nedolgo nazaj celo v tretji ligi. Šele lani so po dolgem času spet zaigrali v Segundi in zasedli skromno 15. mesto, v letošnji sezoni pa prerojeno moštvo iz Galicije vodi na lestvici in je na dobri poti da prvič po sezoni 2017/18 spet zaigra v Primeri.
Tudi Depor je tako kot Schalke pred začetkom sezone pripeljal novega trenerja, ko je junija moštvo prevzel bivši trener Huesce Antonio Hidalgo in preporodil modro-bele. Katalonec je odličen pri ustvarjanju dobro organiziranih in defenzivno trdnih ekip. Njegova Huesca je v prejšnji sezoni prejela najmanj golov v drugi španski ligi, obenem pa je bila najučinkovitejša pri izkoriščanju standardnih situacij. Je zelo prilagodljiv in študiozen trener, ki uporablja različne sisteme igre, odvisno od profila igralcev, ki so mu na voljo.
Novi trener je zavihal rokave in rezultati so tu. Depor vodi na lestvici, suvereno osvaja točke in prvič po mnogih letih deluje kot ekipa, ki bi lahko največji galicijski klub vrnila tja, kjer mu je mesto.
Po pol stoletja spet na vidiku Ligue 1
V Franciji pa je morda bolj kot ekspresen povratek Saint-Etienna zanimiv vzpon pariškega Red Stara, kultnega tradicionalnega kluba, ki ga je ustanovil idejni oče svetovnega prvenstva Jules Rimet. Pred drugo svetovno vojno in nedolgo po njej je bil Red Star zelo uspešen, saj je petkrat osvojil Coupe de France, nazadnje pa je v prvi ligi igral v sezoni 1974/75. Sledil je strm padec, saj je klub v 21. stoletju igral celo v četrti, peti in šesti ligi.
V lanski sezoni so Les Audoniens s petnajstim mestom komaj obstali v Ligue 2, sezono prej pa so bili tretjeligaši. Za razliko od Schalkeja in Deportiva pa njihov letošnji vzpon ni posledica trenerske menjave, saj je bil tudi v prejšnji sezoni na klopi zeleno-belih Gregory Poirier. Mladi, komaj 43-letni Francoz, v širši javnosti morda ni tako znan, si je pa z delom pri Martiguesu, ki ga je po 22 letih vrnil iz tretje v drugo ligo, ustvaril dober sloves v francoskem nogometu.
V svoji prvi sezoni je stabiliziral Red Star, drugoligaške novince, v tej sezoni pa napada sam vrh lestvice. Bi lahko kultni pariški klub po natanko pol stoletja spet zaigral na najvišjem nivoju? To bi bil vsekakor neverjeten uspeh.