Crystal Palace (foto: Getty Images)
Crystal Palace je zgodba o uspehu.
Nekaj mesecev pred svojim stodvajsetim "rojstnim dnevom" je južnolondonski Crystal Palace Football Club končno osvojil prvo veliko lovoriko v svoji dolgi in pestri zgodovini. Klub, ki domuje v predelu britanske prestolnice, ki daje neproporcionalno veliko število profesionalnih nogometašev, je končno izpolnil svoj potencial. Prizori divjega slavja in solz sreče minulo soboto na Wembleyu so nazorno pokazali, kaj to pomeni tej navijaški bazi, ki česa takega ni imela priložnost izkusiti še nikoli v življenju.
Palace je največji klub v gosto naseljeni betonski džungli južnega Londona, kjer sicer domujejo še trije profesionalni klubi (Charlton, Millwall, Wimbledon). Obenem pa so Orli edini profesionalni klub v najbolj obljudeni londonski četrti Croydon, kjer na 87 km2 živi skoraj 400.000 ljudi. Zato ima klub veliko lokalno navijaško bazo in izredno glasno podporo na štadionu Selhurst Park.
Prebivalstvo tega dela Londona je etnično zelo raznoliko. Približno 22% prebivalcev je afro-karibskega porekla, kakih 17% pa južnoazijskega porekla, kar daje Croydonu njegov specifičen multikulturni karakter. Obenem pa je to zaradi institucionaliziranega rasizma v britanski družbi eden najbolj depriviligiranih delov prestolnice in temu primerna je tudi kar visoka stopnja kriminala.
Crystal Palace je eden redkih angleških profesionalnih klubov, ki ima v svojih vrstah kar velik delež nogometašev iz lokalnega okolja. Od trenutnih članov prvega moštva so iz južnega Londona in neposredne okolice Marc Guehi, Nathaniel Clyne, Kaden Rodney, Will Hughes, Eberechi Eze, Romain Esse, Malcolm Ebiowei in Eddie Nketiah. To daje ekipi nek specifičen karakter, neko posebno povezanost z navijaško bazo, ki je pri drugih angleških klubih redka.
Tudi glavni tvorec tega velikega uspeha, predsednik in delni lastnik kluba Steve Parish, je iz južnega Londona. Obogatel je v računalniškem poslu, ko je podjetje Tag Worldwide preobrazil iz lokalnega podjetja v globalno. Leta 2010, ko je bil njegov ljubljeni klub na robu bankrota, je sestavil konzorcij CPFC 2010 z drugimi premožnimi navijači Orlov (Jeremy Hosking, Martin Long, Stephen Browett), da so kupili Crystal Palace in štadion Selhurst Park. S tem so klub rešili iz brezna in ga postopoma konsolidirali.
Rezultat tega je bila leta 2016 uvrstitev v finale FA pokala, ki pa ga je Palace, tako kot že leta 1990, izgubil proti Manchester Unitedu. Na naslednjo zgodovinsko priložnost je bilo treba počakati še skoraj desetletje, do 17. maja 2025, datuma, ki bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovino kluba. Spet je bil nasprotnik velikan iz Manchestra, tokrat tisti sinjemodri, toda tokrat je Londončanom le uspelo.
Pri tem so imeli tudi precej sreče, saj bi moral biti vratar Dean Henderson izključen zaradi igre z roko izven kazenskega prostora, napadalec Cityja Omar Marmoush pa je zapravil enajstmetrovko, toda sreča spremlja hrabre. In srečo je izzval domači fant Eberechi Eze, otrok nigerijskih imigrantov, otrok jugovzhodnega Londona, ki je zabil najpomembnejši gol v zgodovini rdeče-modrih.
Trener Oliver Glasner, ki je v letu in pol povsem preporodil ekipo, je izjemen taktik, ki vedno zahteva energičen, ofenziven pristop, obenem pa zna dobro preučiti nasprotnika. Ko je sredi aprila izgubil ligaško tekmo na Etihadu proti Manchester Cityju s 5:2, je v izjavi po srečanju z enigmatičnim nasmeškom dejal: "Pepu sem rekel, če se srečamo v finalu, ne sme še enkrat igrati s tem sistemom, ker sem ga prebral."
Ta epohalna zmaga pomeni še en mejnik v zgodovini kluba, saj bo Crystal Palace v naslednji sezoni prvič igral v "pravem" evropskem pokalu. Njihova edina mednarodna izkušnja do sedaj je bil nastop v pokalu Intertoto leta 1998. Tega tekmovanja angleški klubi nikoli niso jemali resno. Palace je tako kot drugi angleški klubi takrat v prvem krogu proti turškemu Samsunsporju nastopil s "pisano" ekipo in gladko izpadel, zdaj pa se je z zmago v FA pokalu uvrstil neposredno v ligaški del lige Europa.
Glede na proračune, ki so potrebni za uspešno krmarjenje po Premier ligi, bo Palace med najbogatejšimi udeleženci lige Europa in se ne bo mogel izogniti vlogi enega od favoritov. Bi lahko Orli iz južnega Londona prvi domači lovoriki v naslednji sezoni dodali še evropsko? O tem je še prezgodaj govoriti, saj se bo moral klub poleti zelo potruditi, da zadrži vse najboljše igralce in morda tudi avstrijskega trenerja Oliverja Glasnerja, ki je s svojim odličnim delom v južnem Londonu pritegnil pozornost večjih klubov.
Ampak v tem trenutku na Selhurst Parku še ni čas za taka razmišljanja. V tem trenutku je čas predvsem za slavje ob največjem uspehu v zgodovini.