Dvajset let ljubljanskih bolečin

Ljubljanska Olimpija v svoji novi podobi še nikoli ni oddala tako resne kandidature za naslov prvaka kot ravno v tem tekmovalnem letu, ko bo šla bitka v Prvi ligi Telekom Slovenije očitno po letih dominantnega monopola Maribora na nož. Vijoličasti so bili praktično vse od preboja nove Olimpije med elito nepremagljiv tekmec za osovražene Ljubljančane, ki so se občasno sicer veselili kakšne zmage na "večnih derbijih", a v seštevku sezone vedno znova močno zaostali. Vse do letošnje sezone.

 

Ta je prinesla že toliko preobratov, da jih tudi vaš zvesti Nogomanijak težko zbere v enem odstavku, a bo vseeno poskusil. Olimpija je bila pod vodstvom Marijana Pušnika v jesenskem delu prvenstva sredi na videz neustavljivega marša proti naslovu, kronski dragulj Dravograjčanove ere je ponižanje Maribora pod Kalvarijo (0:3), a je v novembru in decembru efekt koroškega stratega začel pešati. Štajerci so po zamenjavi na klopi, Anteja Šimundžo je nasledil  Krunoslav Jurčić, začeli rasti in bi morda celo morali dobiti derbi v Stožicah (2:2), kjer pa je navijačem Olimpije poslovilno darilo z dvema prekrasnima zadetkoma podelil kapetan Andraž Šporar.
 

Šporarja skupaj z Ezekielom Hentyjem in Lucasom Ontiverom v nadaljevanju sezone ni več v zmajevem taboru, kjer veliko pričakujejo od okrepitev Blessinga Elekeja, Miroslava Radovića, Danka Lazovića, a obenem nestrpno pogledujejo proti štajerski metropoli, ki je pred tretjim derbijem sezone udarila s povratkom Darka Milaniča. Ob še enem potresu v vijoličastem taboru so imeli "zmaji" že na začetku marca priložnost, da ob pešanju Domžal in Gorice v Ljudskem vrtu pobegnejo celo na odločilno prednost. Toda ta je po obračunu v Ljudskem vrtu (0:0) ostala nespremenjena in vodilna ekipa prvenstva je morda celo zamudila priložnost za dokončni "nokavt" Mariborčanov.
 

Ob vseh teh dogodkih navijači Olimpije ne morejo ubežati spominom na začetek tisočletja, ko se je ugasli klub nazadnje boril za največjo državno lovoriko. Govorjenje o bitki za naslov so Milan Mandarić in njegovi ljubljanski podaniki sicer vztrajno zavračali v prvi polovici sezone, zdaj pa je novi trener Marko Nikolić skupaj z igralci že večkrat spregovoril o "tisti" stvari, čeprav besedo naslov v Ljubljani še vedno težko izdavijo. Morda tudi zato, ker se še kako dobro spominjajo številnih nenadnih razpadov sistema, zaradi katerih so navijači po prehodu v novo tisočletje vedno znova objokovali predan boj za državno krono. V tem pogledu so jim zelo blizu navijači italijanskega Interja, pri katerih so boleči porazi v odločilnih trenutkih del folklore in skupnega trpljenja, za katerega pa v slovenski prestolnici upajo, da ga bo končala nova klubska garnitura.

Poraz Interja na zadnji dan sezone 2001/02 v Rimu proti Laziu - na račun Milančanov je Scudetto osvojil Juventus, črno-modri pa so bili na koncu celo tretji in prvenstvo sklenili za AS Romo
 

Spomnimo se samo sezone 2003/04, ko smo lahko spremljali troboj ali celo četveroboj za naslov, v katerem pa takratna KD Olimpija skupaj z Mariborom potegnila najkrajši konec na zadnji dan prvenstva. Ljubljančanom je Združenje 1. SNL že prej odvzelo pomemben domači remi brez golov proti Gorici, ki bi jim (vsaj v teoriji) na koncu sezone matematično prinesel naslov. Toda za "zeleno mizo" so zaradi igranja Boštjana Krefta, ki ni imel pravice nastopa, slavili Novogoričani, kasneje pa tudi osvojili naslov. Olimpija je poleg tega ostala tudi brez nastopa v pokalu Uefa, saj ji Združenje ni podelilo licence.

Kreft je na stadionu za Bežigradom na tisti nikoli pojasnjeni tekmi v igro vstopil po dobri uri igre, ko pa so na zeleno-beli klopi očitno spoznali zmoto, so zdaj 34-letnega vezista v slogu Denisa Čeriševa in Real Madrida potegnili iz igre. A zaman. Pred 32. krogom kljub vsemu še ni bilo vse odločeno. Maribor (54 točk) je gostoval pri Muri, Gorica (53) je gostila Koper, Olimpija (52) pa Primorje. Da je bil udarec Ljubljančanom na koncu še večji, se je izkazalo, da so naslov zapravili ne le s Kreftom za Bežigradom, temveč tudi v usodnih zadnjih minutah zadnjega derbija v Ljudskem vrtu (0:0).  Primorje je namreč ugnalo Gorico (2:0) in odprlo vrata Olimpiji za prevzem vodstva, toda vijoličasti so jih zadržali pri remiju, nesrečni Kreft pa je v izjemni priložnosti pred Stanislavom Kuzmo dve minuti pred koncem zadel le vratnico.
 

Gorica je v zadnjem krogu izbrala pravi trenutek za zmago nad Koprom in kljub neugodnemu nizu medsebojnih rezultatov ugnala primorske rivale (2:0), Olimpija pa je premagala Primorje (3:0). Pokalnemu prvaku Mariboru so se sanje o lovu za naslovom razblinile v bližnji Murski Soboti, kjer je Milan Miklavič premagal bodočega sodelavca na klopi članske izbrane vrste Keka in mu v zadnjih minutah morda celo do danes najboljšega državnega prvenstva preprečil veliko slavje na Fazaneriji (2:1). Zmagoviti gol je v 89. minuti dosegel njun bodoči varovanec v članski izbrani vrsti Aleksander Radosavljević.
 

Nazaj v Ljubljano in priljubljeni Suad Beširevič je precej nesrečno končal službovanje pri Olimpiji, ki je po dramatičnem boju za naslov odigrala povprečno ligaško sezono. Ta je bila še posebej čudna zaradi dejstva, da je Maribor igral ligo za obstanek in na koncu osvojil najvišje, sedmo mesto, Ljubljančani pa v boju za prvaka najnižje, šesto, daleč za šampionsko Gorico (razlika je bila debelih 28 točk). Sezono po tem, ko so zeleno-beli navdušili na dveh tekmah pokala Uefa proti Liverpoolu (1:1 za Bežigradom in 3:0 na Anfieldu), je vodstvo Beširevića zamenjalo z Milivojem Bračunom, Olimpija pa se med drvenjem v propad do letošnje sezone ni več približala boju za svoj peti naslov.

Tako blizu, a tako daleč za navijače Olimpije je bila tudi sezona 2002/03, ki je znova obetala veliko. Vega Olimpija je z Brankom Oblakom na klopi in s še vedno največjim zvezdnikom v zgodovini 1. SNL Robertom Prosinečkim (do letošnje sezone zadnjič) osvojila jesenski naslov. Maribor je bil po katastrofalnih predstavah že povsem odpisan in prav nič ni kazalo na sedmi vijoličasti naslov, toda … Olimpija je jesenski naslov osvojila z dvema točkama naskoka pred CMC Publikumom, medtem ko so Mariborčani zaostajali še za dodatnih šest točk. 

Povratek Bojana Prašnikarja na vijoličasto klop, kjer je še pred leti žel zgodovinske uspehe, je bil klavrn. Polletno sodelovanje so zaznamovali dolgovi do igralcev in zmanjšanje pogodb, prvi mož kluba Jože Jagodnik pa je odstopil ob razkritju milijonskih dolgov. Celjski Publikum je pod vodstvom bodočega stratega "zmajev" Pušnika deloval kot edini, ki bi lahko preprečil prvi ljubljanski naslov po osmih letih. Ljubljančani so z neverjetnim zadetkom Prosinečkega dobili že novembrski derbi v Ljudskem vrtu (0:3) in pred Mariborom vodili tudi za enajst točk.
 

Vodstvo kluba ni popuščalo in za drugi del sezone pripeljalo odmevno okrepitev, iz Porta se je v domovino vrnil Miran Pavlin, ki je bil takrat še vedno kapetan državne izbrane vrste. Toda Celje ni popuščalo, Maribor pa je v ozadju pridno nizal zmage in 23. aprila so Celjani z remijem pri velenjskem Rudarju (2:2) uspeli prehiteti Olimpijo, ki je izgubila pri Muri (1:0). Da vijolice cvetijo spomladi, je eno izmed nepisanih pravil slovenskega nogometa, ki ga je Maribor v drugem delu tiste sezone še dodatno utrdil.

Štajerci so se nenadoma vključili v boj za naslov, medtem pa so za Bežigradom odstavili trenerja Oblaka po infarktnem remiju z Ero Šmartno (1:1), gol je v enem zadnjih napadov zabil Ante Šimundža. Vodstvo kluba je za trenerja nastavilo Beširevića, ki pa ni uspel uloviti štajerskih rivalov, vijoličasti so na koncu Ljubljančanom ubežali za kar osem točk, Celjani za eno. Takratni prvi mož Olimpije Jurij Schollmayer se je po razočaranju v prvenstvu razveselil vsaj Pokala NZS, zadnje lovorike pred propadom kluba, ki je na dveh napetih tekmah (1:1 doma in 2:2 v gosteh) ugnal Pušnikovo Celje.

 

Še ena boleča sezona za ljubljanske privržence nogometa je bila sezona 2000/01, v kateri je imela Olimpija po desetih odigranih tekmah štiri točke prednosti pred Mariborom, ki pa je imel resda v žepu še dva zaostala obračuna. Toda Ljubljančani so dobili tudi derbi v Mariboru (1:3), kjer se je kot trener osovraženega kluba iz prestolnice manj kot leto dni po zgodovinski evropski avanturi predstavil nekdanji ljubljenec navijačev vijoličastih Prašnikar. S trofejnim strategom je Olimpija osvojila jesenski naslov, toda Maribor je spet kazal znake spomladanskega prebujenja.

Za Bežigradom je na novem derbiju gol Sebastjana Cimerotića izničil Fabijan Cipot (1:1), Olimpija pa je nato po septembrskem preboju na vrh lestvice prvič izpustila vodstvo aprilskim porazom v zakletem Kopru v 24. krogu (3:1). A Maribor ni bil tako nepopustljiv kot v naslednjih sezonah in po tem, ko se je že zdelo, da je za Olimpijo vse izgubljeno, so Štajerci izgubili nekaj točk in s porazom pri Primorju (1:0) padli na drugo mesto. Toda Ajdovci so jo podobno kot na domačem vetrovnem objektu zagodli tudi za Bežigradom (1:2), a drame še ni bilo konec – Maribor je izgubil v Celju (3:1) in Olimpija bi se lahko spet veselila prvega mesta. Ne prvič v klubski zgodovini so dolgovi do igralcev terjali svoj davek in v Velenju je Rudar slavil z golom Almirja Sulejmanovića (1:0).
 

Od tedaj naprej sta se edina kandidata za naslov zbrala in stanje na lestvici je ostajalo nespremenjeno. To je privedlo do epskega spopada na vse ali nič za Bežigradom, kjer je pred tekmo vprašljivi Barnabas Sztipanovics v 69. minuti zabil enega najpomembnejših golov v zgodovini kluba. Izenačil je Cimerotić, Olimpija pa je imela za zmago in naslov tako še nekaj več kot deset minut časa, a Ljubljančanom ni uspelo in Mariborčani so z dvema točkama naskoka osvojili peti naslov ter tudi uradno postali najtrofejnejši klub v državi (po številu državnih in pokalnih naslovov). Tisto sezono je najbolje opisala izjava legendarnega Tomislava Prosena, ki je po odhodu Keka pomagal Ivu Šušaku na štajerski klopi. "Naslova si ne zaslužimo niti mi niti Olimpija," je pred odločilnim derbijem povedal Prosen, nato pa skupaj s kolegi huronsko slavil na ljubljanski zelenici.
 

Morda so novice iz domovine vsaj malce razveselile Zlatka Zahovića, ki je nekaj dni prej v finalu Lige prvakov zapravil eno izmed enajstmetrovk Valencie proti Bayernu in tako ostal brez najprestižnejšega naslova v karieri. Šest let pozneje je postal športni direktor kluba iz domačega mesta, ki ga je uspel drugič v zgodovini popeljati v najelitnejše evropsko tekmovanje, kjer se mu je naslov kot igralcu tako boleče izmuznil. Maribor je zdaj po letih prevlade v Olimpiji končno spet dobil dostojnega tekmeca, ki pa bo v zadnjih krogih prvenstva igral tudi proti zgodovini. Prvi štirje naslovi po osamosvojitvi, zadnjega so se v prestolnici veselili pred več kot 20 leti, in samozavest, ki jo takšna prevlada prinese, so namreč že davno pozabljeni ...