(foto: uradna spletna stran kluba)
Kultni Riazor se vrača na sceno! Deportivo La Coruna se pobira in vrača v drugo špansko ligo, z upanjem, da bo nekoč spet del elite. Ponos Galicije je nekoč krojil vrh La Lige in igral ligo prvakov!
Galicija je, tako kot Baskija ali Katalonija, posebna španska pokrajina s svojim jezikom in svojo kulturo, ki je posledica njene odmaknjene geografske lege na skrajnem severozahodu države. In tako kot ima Katalonija Barcelono in Espanyol, Baskija pa Athletic Club in Real Sociedad, ima tudi Galicija dva velika kluba: Celto iz Viga in Deportivo iz La Coruñe.
In čeprav je Celta že dvanajst let neprekinjeno prvoligaš, Deportivo pa že od leta 2018 ne igra več na najvišjem nivoju, ni nobenega dvoma, da je klub iz La Coruñe zgodovinsko večji in precej uspešnejši. Belo-modri so za razliko od svojih rivalov iz Viga osvojili kopico lovorik, vključno z naslovom španskega prvaka v sezoni 1999/2000. Depor je eden od samo devetih španskih klubov, ki so bili državni prvaki.
Na prelomu tisočletja je bil Deportivo eden najboljših in najbolj prepoznavnih španskih klubov. Leta 1994 ga je samo uspešno izvedena enajstmetrovka Miroslava Đukića proti Valencii ločila od naslova prvaka, a je Srb podlegel pritisku in prvo mesto je osvojila Cruyffova Barcelona. Leta 2002 je Depor pokvaril proslavo stoletnice madridskega Reala, ko je kraljevi klub na Bernabeu pred 75.000 gledalci premagal v finalu pokala. Za Madrid so takrat igrali Hierro, Roberto Carlos, Figo, Makelele, Raul, Morientes in drugi svetovni zvezdniki.
Dve leti kasneje so bili "Herculinos" samo korak oddaljeni od finala lige prvakov, vendar jih je v polfinalu po hudem boju izločil Mourinhov cinični Porto, ki je nato osvojil naslov. Najbolj znan podvig iz tiste sezone pa je brez dvoma njihov preobrat proti AC Milanu, ko so v četrtfinalu po porazu s 4:1 na San Siru doma razbili italijanskega velikana s 4:0. Za Rossonere so takrat igrali Ševčenko, Kaka, Gattuso, Pirlo, Maldini, Nesta, Cafu in drugi velikani.
Za Super Depor, kakor so takrat mnogi imenovali galicijski klub, je v zlatem obdobju igralo mnogo znanih nogometašev, na primer brazilska svetovna prvaka Bebeto in Rivaldo, Bolgar Emil Kostadinov, Nizozemec Roy Maakay, Portugalec Pauleta ter španski reprezentanti Alvaro Arbeloa, Albert Luque, Pedro Munitis, Diego Tristan in legendarni Juan Carlos Valeron.
Toda časi, ko je Valeron s svojimi genialnimi potezami navduševal množice na štadionu Riazor, so minili. Klub je v letih 2011 in 2013 izpadel iz Primere, vendar se je obakrat takoj vrnil. Toda dolgovi so naraščali in leta 2013 so znašali že 156 milijonov evrov. Po letih neracionalnega poslovanja je moral oditi dolgoletni predsednik Augusto César Lendoiro, ki je predsedoval klubu vse od leta 1988. Novi predsednik Tino Fernández je uspel zmanjšati dolgove, na igrišču pa se je Depor krčevito boril za preživetje, dokler ni leta 2018 spet zdrsnil v Segundo.
Leta 2020, dve desetletji po naslovu prvaka, so "Os brancoazuis" izpadli še iz španske druge lige in se prvič po sezoni 1980/81 spet znašli v tretjem rangu. Deportivo je do takrat v tretji španski ligi igral dvakrat v svoji zgodovini in se obakrat takoj vrnil v drugo, tokrat pa je bilo drugače. V tretjem rangu so ostali dolga štiri leta. Vsakič so bili sicer pri vrhu, se uvrstili v play-off za napredovanje, vendar jim je vedno znova spodletelo. Do letos.
V letošnji sezoni je Depor osvojil prvo mesto v severni skupini tretje lige, pompozno poimenovane Primera Federacion. Ključni igralec, ki je bil najzaslužnejši, da so se iz amaterskega končno spet vrnili v profesionalni nogomet, je bil domačin Lucas Perez, ki je v bogati karieri med drugim igral za Arsenal, West Ham in nazadnje za Cadiz. Perez je navijač Deportiva od otroštva in je v preteklosti že v treh različnih obdobjih nosil belo-modri dres. Svojo pripadnost je dokazal januarja 2023, ko je iz prvoligaškega Cadiza prestopil v tretjeligaški Deportivo. Za desetkrat manjšo plačo. Polovico enega milijona odkupne klavzule, 493.000 evrov, je plačal iz svojega žepa. "Ne grem v tretjo ligo, grem v Deportivo," je pojasnil svojo odločitev.
Gledanost večine klubov v španski tretji ligi je med 3000 in 7000 gledalcev, v nekaterih primerih tudi manj kot tisoč. Depor pa je imel v minuli sezoni povprečno gledanost na Riazorju 23.177 gledalcev. Proti amaterskim in rezervnim ekipam. V končnici sezone, ko je postalo jasno, da so Herculinos tokrat resni kandidati za prvo mesto, je začela gledanost še naraščati. Proti Lugu je prišlo 28.112 gledalcev, proti Sabadellu 26.119, proti Unionistas de Salamanca 26.556, proti Leonesi 29.079, proti Arenteiru 28.293 in na koncu proti B ekipi Barcelone 31.833. Še nikoli v zgodovini se ni na tekmi tretjega ranga španskega nogometa zbralo toliko ljudi. Rekord. In delirij.
Z zmago 1:0 proti drugouvrščenim Kataloncem si je Depor dva kroga pred koncem zagotovil prvo mesto. In gol, ki je popeljal Galicijce nazaj v profesionalni nogomet je seveda dosegel kdo drug kot 35-letni Lucas Perez. Človek, ki se je odpovedal prvi ligi in velikim vsotam denarja, da bi lahko svoj klub vrnil na pota stare slave. "Naj to odmeva po svetu, naj vedo, da se Deportivo vrača," je po tekmi povedal ekstatični napadalec.
Deportivo La Coruña je še daleč od zlatih časov, ko je krojil vrh španskega in evropskega nogometa, toda vrnitev v Segundo je vendarle prvi korak. Glede na to, da so imeli v tretji ligi boljši obisk kot polovica španskih prvoligašev v tej sezoni, je jasno, kam spadajo. In zdaj so že bližje temu, da se tja tudi vrnejo.