Denis Popović je razočaran, ker je moral na takšen način zapustiti Celje: 'Albert Riera mi je takoj rekel, da se bova verjetno skregala'

Denis Popović zdaj razmišlja, da bi verjetno zadnjo sezono v karieri odigral nekje drugje. (foto: Nogomania)

To bi morala biti njegova zadnja sezona v igralski karieri. Denis Popović jo je začel optimistično. Premagal je zdravstvene težave, si odpočil po šampionski sezoni in začel kvalifikacije za uvrstitev v ligo prvakov. Po prvi tekmi s Slovanom v kvalifikacijah za ligo prvakov pa se je v Celju zgodil rez, ki je usodno zaznamoval klub in igralce. Damirja Krznarja je "čez noč" zamenjal Albert Riera in zgodba, ki so jo v Celju gradili zadnjih nekaj let, se je začela podirati. 

Med igralci, ki so morali zapustiti Celje, je bil tudi kapetan Denis Popović. Ekipa je tako izgubila liderja in kapetana, klub pa domačega igralca, ki je bil v bodoče predviden za eno od funkcij v klubu. Nastal je kaos, v katerem se Celje muči na igrišču, ekipa je doživela pravo čistko, navijači pa so postali vse bolj nezaupljivi.

Popović se od odhoda iz kluba praktično ni oglašal. Razlog za to je želja, da nekdanjim soigralcem da mir in podporo na njihovi poti skozi evropske kvalifikacije, za katere pa pravi, da bi se lahko končale tudi bolje kot so se. Popović pa je v pogovoru za naš medij zdaj spregovoril o vročem poletju in o vsem, kar se je v zadnjih tednih dogajalo pri aktualnih slovenskih prvakih. 

Kdaj se je začel vaš konec v Celju?
Dan pred tekmo z Radomljami me je Albert Riera poklical na sestanek in povedal, da letos ne bom veliko igral, da pa me ne sili iz kluba, ker naj bi imel določen status kot kapetan in domačin. Odgovoril sem, da razumem, saj on kot trener odloča in odgovarja za rezultat. Priznam, da me je šokiralo, še včeraj si pomemben igralec, danes pa te ni več. Tujina me je naučila, da je takšne stvari treba sprejeti, zato sem skušal razumeti, kajti načrt je bil, da to sezono še igram, nato pa razmislim o drugačni vlogi v klubu. Skozi pogovor sem uvidel, da ne bo šlo v to smer. Imel je namreč tudi plan B, in sicer, da klub z mano prekine pogodbo, nato pa vidimo, če bi se preselil v pisarne kluba. Ta način me je zmotil. Tudi sam sem imel starejše kapetane, v Mariboru so imeli tak primer v Marcosu Tavaresu, vsi so bili zraven do konca. Super smo se razumeli s fanti, sledili so mi, pomagal sem jim, oni pa meni, ni bilo treba vsega skupaj končati na takšen način.

Kakšen pa ste glede vloge v novi sezoni imeli dogovor s prejšnjim trenerjem Damirjem Krznarjem?
Damir Krznar mi je po zdravstvenih težavah rekel, da me bo doziral v novi sezoni. Vedel je, kako bi me uporabil, predvsem kot podaljšano roko na igrišču. Zavedam se svojih let in vem, da vedno pride konec. Rad pa imam iskrene odnose. Riera je začel govoriti o mojem karakterju, dejal je, da bi po nekaj tednih neigranja postal nervozen in bi verjetno prišlo do konflikta med nama. Saj pravim, videl sem, kam to pelje, zato sem mu rekel, da se bom dogovoril z upravo kluba, ker nočem motiti miru v ekipi. Igralci so najbolj pomembni, oni igrajo, nisem pomemben jaz, ne Riera in nihče drug. Igralci so tisti, ki so garali dve leti in ki so super skupina.

Zdelo se je, da je bila Krznarjeva usoda že nekaj časa negotova, kar je precej nenavadno, saj je imel dobre rezultate.
Imel sem občutek, da ko smo močno zmagovali, so nekateri to pripisovali kar Rieri. Če smo izgubljali, pa je bil kriv Krznar. Nihče nikoli ni rekel bravo Krznarju in mu čestital za opravljeno delo ter rekel, da se vidi njegov podpis.

Kako ste se razšli z vodstvom kluba?
Maksimalno korektno. S predsednikom Valeriyem Kolotilom nimam težav, pogovorila sva se in niti najmanjših težav ni bilo. Vse, kar smo se dogovorili, je bilo realizirano. Očitno so se me že želeli rešiti, vsaj takšen občutek sem dobil. Na koncu pa vendarle ni pomemben le denar. Jeze z moje strani ni, to je nogomet, čutim pa ogromno razočaranje. Ko sem zapustil klub, se nisem oglašal. Želel sem, da imajo fantje mir in pridejo v Evropo. Vesel sem zanje, to so si zaslužili, upam si reči, da je to tudi moj uspeh. Še vedno smo v stikih, z igralci se slišim, čutim blokado v njih, nezadovoljstvo, niso bili pravi in to me malce boli. Kar se kluba tiče, finance in podobno, so stvari urejene, imeli smo dobre pogoje, na koncu pa, ponavljam, denar ni vse.

Na kaj ste po dveh letih v Celju najbolj ponosni?
Zame je največje priznanje to, da ko sem šel iz kluba, so me soigralci poklicali in se mi zahvalili. Tega se ne da kupiti! Ponosen pa sem, da sem kot prvi Celjan v kapetanski vlogi dvignil pokal, s tem je moja misija uspešno zaključena.

Kaj se dogaja s Celjem, zakaj igra tako slabo?
Fantje imajo znanje in kvaliteto. Moje mnenje je, da imajo blokado. Manjka jim lider. Fantje so v šoku, nihče ni pričakoval, da bo Damir Krznar zamenjan. V Celje je pripeljal naslov! V nogometu pa se dogaja tudi to, poklical sem ga nato kot kapetan in se mu zahvalil za vse. Ni pa se zamenjal le trener, zamenjal se je sistem, filozofija. Ko izgubiš v Bratislavi z 0:5, ko pritisnejo mediji, potem nastane kaos.

Kako ste videli evropske kvalifikacije Celja?
Po prvi tekmi s Slovanom sem bil prepričan, da lahko napredujemo. Imeli smo aktiven rezultat. Potem se je zgodila menjava trenerja, v Bratislavi smo izgubili in doživeli šok. Vseeno, Shamrock bi pa morali izločiti! Že prvo tekmo bi morali zmagati, tudi jaz sem zapravil eno priložnost, enostavno se nam je zgodila blokada. Celje je prvič v Evropi, čestitam fantom, ampak moralo bi igrati v evropski ligi. Upam, da bo Celje v konferenčni ligi zbiralo točke, to je pomembno za klub, za mesto in tudi za slovenski nogomet.

Se je Riera spremenil? Kaj pravite na njegove očitke o kaosu, nepripravljenih igralcih, preštevilčnem kadru? So mu kritike prišle do živega?
Rezultat diktira atmosfero. Verjetno Riera ni vajen zaporedoma izgubljati in je svojo nervozo prenesel na igralce. Še vedno trdim, da je dober trener, perfekcionist, perfekten pa ni. Vsi delamo napake. Damir Krznar je ekipo pripravil na svoj način igre in dokler je bil v Celju, poškodb skorajda ni bilo. Riera je zamenjal sistem in način igre, igralo se je vsake tri dni in prišle so poškodbe. Ni res, da nismo bili pripravljeni. Kaos? Tudi to ni res! Atmosfera je bila pozitivna, tako kot moram priznati, da je bila pozitivna v prvem Rierinem mandatu. Ko je Riera lani odšel in je prišel Krznar, veste, kaj nam je rekel? Fantje, ne bomo veliko spreminjali, ker zadeve funkcionirajo. Sčasoma je dodal nove stvari, ampak vse skupaj je pilo vodo, bili smo prvaki. Damir Krznar ima zasluge za to, delno Riera, on je le postavil temelje.

Albertu Rieri nekateri očitajo, da premalo spoštuje Celje in slovenski nogomet, se strinjate s temi očitki?
Kjerkoli sem bil, sem spoštoval državo, kulturo ljudi, čimprej sem se želel naučiti jezika. Bil sem gost. Ko tujec pride k nam, pričakujem, da bo tudi on spoštoval vse nas. Če me sprašujete za Riero in spoštovanje … Govori, da dela najbolje za Celje. Morda res misli, da je to edina prava pot. Riera je, ko je prišel, iskal predvsem čas, saj se je ves čas igralo. Zdaj, ko je reprezentančna pavza, ga končno ima, vračajo se poškodovani igralci. Zdaj bomo lahko sodili.

Kako gledate na Celje zdaj, ekipa se zdi vse bolj potujčena?
Naj vas spomnim na Romana Pylypchuka, nekaj tekem smo pod njegovim vodstvom odigrali zgolj s slovenskimi igralci! Koliko jih je v ekipi danes? Seveda je na koncu najbolj pomemben rezultat. Dve leti sem bil v Celju in v tem obdobju je v klub prišlo več deset igralcev, a jih je ostalo bore malo. Imen nekaterih si niti nisem mogel zapomniti, občutek sem imel, kot da sem na avtobusni postaji.

Se bojite za prihodnost Celja?
Čas bo pokazal, če odločevalci v klubu delajo prav ali ne. Moj oče je vedno govoril, da odloča tisti, ki plačuje, tako je tudi v Celju. Verjetno bi jaz delal malce drugače, ampak te možnosti nimam. Predsednik Kolotilo ima veliko željo dolgoročno pisati uspešno zgodbo, a tudi on ima človeka nad sabo. Upam, da bo celjska zgodba pozitivna in trajala čim dlje.

Kakšna bo vaša prihodnost, delo v klubu, morda nadaljevanje igralske kariere?
Pogovarjali smo se o tem, da bi delal v klubu, ampak po vsem, kar se je zgodilo, potrebujem čas za premislek. Dvajset let živim kot nogometaš, ni tako lahko preklopiti. Predsednik mi je dejal, da naj premislim in mu sporočim svojo odločitev. Še vedno imam veliko željo po treningu, tako da razmišljam, da bi igral. Najraje v Sloveniji, odvisno od ponudb. Najlepša leta življenja sem posvetil karieri, s katero sem zadovoljen. Domov sem se vrnil, da se ustalim, ustvarim družino in živim normalno življenje. Celje mi je veliko dalo, zato sem se vrnil, da bi klubu nekaj vrnil in vesel sem, da mi je to uspelo. Načrti za naprej so bili sicer drugačni, toda nogomet vedno prinese kakšen zasuk.