Denis Klinar je igral za Maribor in Olimpijo. (foto: Nogomania)
Pogovarjali smo se z Denisom Klinarjem, ki je dal skozi Olimpijo in Maribor, pri devetindvajsetih pa se je odločil za nenavadno potezo - odšel je v tretjo špansko ligo.
Denis Klinar je presenetil veliko večino tistih, ki s(m)o zadnje desetletje spremljali njegovo nogometno kariero, ko je po koncu sezone zapustil
Maribor in izziv našel v tretji španski ligi. Ponudb mu sicer ni manjkalo tudi od drugod, vendar je pretehtal projekt, ki mu ga je ponudil
Cultural Leonesa, ki je del sicer bolj znane katarske akademije
Aspire.
Kdor Klinarja dobro pozna, potem ve, da ni ravno običajen nogometaš. Je precej preprost fant, ponosen na svoje podeželske korenine in nekdo, ki ga poleg nogometa zanima tudi marsikaj drugega. Predvsem pa je Klinar nekdo, ki želi živeti polno življenje in v njem uživati. Po domače povedano, tudi sam se tako izrazi, je - "jebiveter". V medijih se ne pojavlja preveč rad.
Njegov zadnji klub v Sloveniji je bil Maribor, v katerega je prestopil po kratki avanturi na Madžarskem (
Puskas Akademia).
"
Lepo sem se imel v Mariboru, ampak to, da nismo bili prvaki, me je kar potrlo. Vedel sem, da ne bom podaljšal pogodbe, čeprav sva se z Marko Šulerjem pogovarjala. Poletje sem imel zanimivo, imel sem šest uradnih ponudb, pa ogromno klicev. Odločil sem se za Cultural, pri katerem so se trudili zame. To je dobro stoječ klub, del akademije Aspire. Vem, da je ta sprememba marsikoga presenetila, ampak želel sem v tujino. Bil sem prvak z Olimpijo in Mariborom, dal sem, kar sem lahko," pravi Klinar.
Maribor po
Zlatku Zahoviću je postal drugačen, predvsem pa že lep čas ni več dominanten. Ravno nasprotno, redke so tekme, na katerih je Maribor "avtomatično" izrazit favorit. Maribor pravzaprav pada pa še danes. Precej je menjav, od direktorjev, trenerjev in seveda igralcev. Precej je tudi nervoze. Klinarju pa je, to rad poudari, dal veliko. Zadnji dan v Mariboru je tako preživel s cmokom v grlu.
"
Bil sem prvak, dobro smo se razumeli. Sijajni ljudje so v klubu! Nobenega problema nisem imel kot nekdanji igralec Olimpije, tega se niti nisem bal. Tudi igral sem dobro, čeprav sem imel ob sebi Martina Milca. Moram reči, da mi je bilo življenje v Mariboru bolj všeč kot v Ljubljani. Ne maram gneče, Ljubljana ni zame. Poseben občutek pa je igrati v Ljudskem vrtu. Verjeli ali ne, tudi žvižgi me ne motijo. Maribor je super organiziran, je pravi evropski klub. Od Evrope je ta klub veliko odnesel."
Sploh ni vedel, da ga je Rudar prodal v Olimpijo
Klinar je pred Mariborom igral za
Olimpijo. Bil je ena prvih okrepitev po prihodu
Milana Mandarića, za katero je Olimpija plačala odškodnino. Takrat se je zanj zanimala tudi
Arminia Bielefeld. Ljubljano je zapustil, ko je tedanji trener
Igor Bišćan dobil
Mitcha Apaua.
"
Bišćan je bil super trener, super človek je. Ampak ko je prišel Mitch Apau ... Razumem, odličen je v obrambi. In odločil se je zanj. Vseeno mi ni žal te izkušnje. Prekinili smo 21 let trajajočo sušo, osvojili naslov. Spoznal sem precej trenerjev (smeh), nekateri so naredili super kariere. Če potegnem črto, je bilo pozitivnega več kot negativnega.
Sploh pa, zakaj bi imel težave, če sem bolj Savinjčan kot Štajerec (smeh)."
Precej nenavaden pa je bil trenutek, ko je Klinar sploh izvedel, da bo kariero nadaljeval v Olimpiji. Ker ni imel agenta, o pogovorih med
Rudarjem in Olimpijo sploh ni bil obveščen. Tedanji trener
Marijan Pušnik ga je presenetil s telefonskim klicem.
"
Klical me je Pušnik in rekel, naj pridem v Ljubljano na podpis pogodbe. Nisem vedel o čem govori, ker agenta nisem imel. Potem sem se v Ljubljani vse dogovoril z Rankom Stojićem in to je bilo to. Iz danes na jutri.
No, saj tudi z Mariborom je bilo podobno. Ker na Madžarskem nisem igral, sem dobil klic iz Maribora. Od koga? (smeh) Rečeno mi je bilo, do petka si uredi papirje in pridi. To je bilo to."
Morda bi bilo bolje, če bi bil že od začetka bočni in ne krilni igralec
Februarja prihodnje leto bo Klinar praznoval okroglih trideset. Najverjetneje še kot igralec Culturala, nato pa ... Ambicije, poudarja, so realne.
"
Igrati, biti zdrav. V tujini. Ampak vem, kje so moje meje in vem, koliko sem star. Za kakšne silne projekte verjetno nisem več, tudi načet sem že precej, ampak rad igram," pravi, o tem, kaj bi lahko počel po koncu igralske kariere, pa pretirano še ne razmišlja. Precej bolj mu misli uhajajo domov, k družini, s katero nestrpno pričakuje izgradnjo hiše.
Po izborazbi je Klinar strojni tehnik. Zanima ga tehnika. Rad ustvarja, rad popravlja. Ko nogometa ne igra, ga ne lovi po televiziji. Da bi lahko dosegel več v svoji karieri, pa se Klinar strinja. Njegova izstopajoča odlika je namreč danes izjemno iskana in cenjena v nogometnem svetu, to je
hitrost.
"
Tako bom rekel. Od sebe bi pričakoval več, če bi bil že od začetka bočni igralec. Ker pa sem to postal šele po sili razmer v Rudarju, ko je trener Jernej Javornik ob poškodbah treh bočnih igralcev na ta položaj postavil mene, je, kakor je. Kot zelo mlad sem imel kombinacije za Dinamo Zagreb, Salzburg. Saj veste, ko vidijo nekoga, ki izstopa, so takoj govorice. No, šel sem po poti Šmartno, Rudar in nato Olimpija ter naprej. Hiter sem bil, ampak moral sem se učiti Vem pa, da ne bi bil odličen krilni igralec, dovolj sem star, da vem, kaj mi manjka. Nisem dribler," še dodaja, očitno zadovoljen s tem, kar je doslej dosegel v življenju oziroma karieri. Igral je za oba največja slovenska kluba, zaslužil nekaj denarja v tujini in bil član mlajših reprezentančnih selekcij. Za nekoga, ki je nekoč nameraval prenehati z igranjem nogometa, to resnično ni slabo.