Črnogorsko drugo ligo so preplavili japonski nogometaši! Kaj se dogaja? Gre za projekt, ki Črnogorcev ne stane nič

FK Kom (foto: Instagram)

Ste vedeli, da v letošnji sezoni v drugi črnogorski nogometni ligi igra ducat japonskih nogometašev? Lani jih je bilo še za odtenek več, kar šestnajst. Več jih je celo kot nogometašev iz sosednje Srbije, ki jih je deset. Japonci predstavljajo kar 34,3 odstotke vseh tujih nogometašev v črnogorskem drugem rangu.

V črnogorski drugi ligi nastopa deset klubov in samo trije (Zeta, Berane in Lovćen) nimajo niti enega Japonca v svojih vrstah. Od ostalih sedmih prednjači FK Podgorica, ki ima štiri Japonce (Yusuke Doi, Daigo Urano, Amir Terajima in Kenta Kawai), po dva pa imata Iskra Danilovgrad (Sho Okaizumi in Tomotaka Ando) ter Kom Podgorica (Hinata Sakamaki in Kiyotaka Hosono).

Tu je še četverica klubov, ki imajo enega Japonca: V Budvi igra Hayato Matsumoto, v Jedinstvu iz Bijelega Polja Shunya Ueda, v Rudarju iz Plevlje Tsubasa Tomonari in v OFK Grblju Yuma Suwa.

Kako je to mogoče? Kaj se dogaja?

Leta 2013 je črnogorski trener Predrag Stevović, ki je več kot desetletje delal na Japonskem, začel s projektom prihoda japonskih nogometašev v Črno goro. Od takrat je bilo le malo črnogorskih klubov, ki niso imeli vsaj enega Japonca pod pogodbo. Oktobra 2017 je projekt dobil dodaten zagon, ko so Japonci ustanovili »svoj klub« v Črni gori, Adrio Podgorica. Trener in predsednik je seveda postal Stevović, ostali predstavniki kluba so bili vsi Japonci. Začeli so v tretjem (najnižjem) rangu črnogorske piramide.

Imeli so velike načrte o preboju v prvo ligo in celo v evropska tekmovanja, kar se na koncu ni uresničilo. Šest let po ustanovitvi je klub prenehal z delovanjem, potem ko je v jesenskem delu sezone 2023/24 izstopil iz tretjeligaškega tekmovanja. Toda povezava med japonskim in črnogorskim nogometom se je ohranila do današnjih dni. Adria je bila nekakšen logistični in športni most za mlade japonske nogometaše, ki so prišli skozi japonski univerzitetni sistem, a niso dovolj dobri da bi igrali v japonskih profesionalnih ligah.

Črnogorski klubi radi sprejmejo japonske nogometaše, ker nimajo z njimi nobenih operativnih stroškov. Za to poskrbijo japonske agencije. Poleg tega so japonski igralci zelo delavni, taktično disciplinirani in hitri. To so pogosto kvalitete, ki manjkajo črnogorskemu klubskemu nogometu, ki je nekoliko preveč počasen in anarhičen.

Za mlade Japonce, ki jim ni uspelo priti v J-League je Črna gora dober izziv, da vidijo, če so sposobni igrati v težkih pogojih profesionalnega evropskega nogometa. Če preživiš blatne terene in »mesarske« prekrške druge črnogorske lige, je dokaz, da si iz pravega testa za nogometno kariero.

Nekaterim je uspelo imeti kar spodobne kariere, do katerih so se prebili prek črnogorske lige. Kohei Kato se je v obdobju 2013-16 uveljavil pri Rudarju iz Plevlje in se kasneje prek bolgarske lige prebil do poljske Ekstraklase, vpoklican pa je bil tudi v japonsko reprezentanco, čeprav nastopa ni dočakal.

Noboru Shimura je po prestopu iz Sutjeske v subotiški Spartak v obdobju 2017-23 veljal za enega boljših tujih nogometašev v Srbiji. Taku Ishihara se je prek podgoriške Mladosti prebil do nemškega nogometa, kjer je igral za Erzgebirge Aue in Saarbrucken. Ryota Noma je po prestopu iz Rudarja igral vidno vlogo pri Radničkemu iz Niša (2017-19), nato pa igral tudi v Rusiji.

Pričakovanja japonskih nogometašev v Črni gori je pred nekaj leti lepo povzel Takeru Komiya, ki je bil v sezoni 2023/24 tretji najboljši strelec druge lige s 17 goli: »Glavni razlog, da sem tukaj je, da želim igrati nogomet v Evropi. Poleg tega sem videl, da je tukaj širok spekter možnosti za napredek na individualnem nivoju.«

Komiya je v Črni gori igral za Jezero, Podgorico in Jedinstvo, vmes pa je za kratek čas »skočil« do Bosne, kjer je podpisal za Slobodo iz Tuzle. In to sploh ni tako nenavadno. To je za japonske nogometaše, ki iščejo srečo v Evropi zahvaljujoč mreži, ki jo je vzpostavil Peđa Stevović, dokaj standardna pot.