Če bo Olimpija ostala skupaj, jo bo težko zaustaviti

Olimpija je v dosedanjem poteku sezone odigrala devet tekem, ki že dajejo precej dober uvid v to, kakšen je potencial ljubljanskega moštva. Z izjemo povratne tekme proti Rigasu – tekme, na kateri je Olimpija zmagala z 2:0 – so Ljubljančani kontinuirano kazali ofenziven, potenten, hiter in borben nogomet, katerega posledica je tudi vodstvo na lestvici s 13 doseženimi goli na petih tekmah. V prvenstvu Olimpija ni zadela le ne eni tekmi – večnem derbiju v Mariboru, kjer je večino tekme odigrala z igralcem manj v polju.  Domžalam in Triglavu je zabila štiri, Rudarju tri, Bravu na otvoritvi sezone dva gola.

Kader Olimpije je prožen, njegova največja zmaga pa je v tem, da je zelo uspešno prebrodil odhode nekaterih igralcev, ki so se pri Olimpiji zdeli nezamenljivi. Ante Vukušić je povsem utopil spomin na pozabljenega Andresa Vombergarja, Mario Jurčević je dobro sprejel vlogo prvega levega bočnega branilca v klubu po odhodu Dina Štigleca, goli Roka Kronavetra pa so se porazdelili med množico igralcev, ki tvorijo najbolj potentno ofenzivno linijo v Sloveniji. Olimpija ima v Stefanu Saviću, Asmirju Suljiću, Endriju Cekiciju, Luki Menalu in Anteju Vukušiću kar pet igralcev, ki so permanentna nevarnost za nasprotne obrambe in to je v tem trenutku tudi njen največji kapital v bitki za naslov državnega prvaka. Interne rezerve so igralci, ki so trenutno izven pogona (Črnic, Kapun) in bi v kasnejšem delu sezone lahko še vedno odigrali svoje vloge, za raznovrstnost in razvoj, ki sta pomembni sestavini slehernega igralskega kadra nogometnega kluba, pa skrbijo tudi nekateri mladi igralci, med katerimi sta trenutno v prvi vrsti Vitja Valenčič in Haris Kadrić.

Predsednik kluba Milan Mandarić je izrazil ponos nad podobo letošnje Olimpije, a kot vselej je njena varnost izključno v njegovih rokah. Ključno vprašanje, ki najbrž zelo gane tudi največje Olimpijine tekmece je to, ali bo Mandarić zadržal obstoječ igralski kader ali pa bo vendarle dal prednost krpanju velikanske finančne luknje in kader še pred tem, preden bi sploh izvedeli, kakšen je njegov domet, razbil. Do določene mere si Olimpija odhode lahko privošči, na koncu pa so tovrstne odločitve vselej povezane s tveganjem. Ali prodati danes ali pa skušati izpolniti športni cilj in bolje prodati ob naslednji priložnosti.

Ključna okrepitev – Ante Vukušić
Če bi morali poiskati enega igralca, ki je najbolj spremenil Olimpijo glede na drugi del prejšnje sezone, je to hrvaški napadalec Ante Vukušič, čigar prihod je bil po doslej videnem zadetek v polno. Njegove predstave v Krškem statistično niso bile kaj prida obetavne, vendar pa je že nakazal potencial, ki ga je v Ljubljani ob veliko boljših soigralcih nadgradil in se v rekordno hitrem času razvil v enega najboljših napadalcev v slovenskem prvenstvu. Po bolj togih rešitvah v obliki Andresa Vombergarja in Roka Kidriča je Olimpija v Vukušiću dobila povsem drugačen profil napadalca, ki se odlično povezuje z ofenzivno linijo za njegovim hrbtom in tudi sam aktivno prispeva h gradnji Olimpijinih napadov. Olimpija je v preteklosti velikokrat poizkušala reciklirati zamrl talent z nekdanjih skupnih prostorov, nekdanji dragulj splitskega Hajduka pa je, povsem nepričakovano, naposled uresničil tihe upe, ki so bili skupni tako Izetu Rastoderju kakor Milanu Mandariću.