Burak Yilmaz: Najbolj nelogičen novinec sezone je postal ključni akter bitke za naslov

Spremljajte Nogomanio kot prednostni vir na Googlu
Dodajte Nogomanio med priljubjene vire v Google News in
prejemajte najpomembnejše nogometne novice med prvimi.

Zgodba Buraka Yilmaza in njegovega meteorskega vzpona v Lillu je primer zgodbe, ki kaže, da o nogometu nikoli ne bomo vedeli vsega. Ko je omenjeni klub prejšnje poletje prodal odličnega Nigerijca Victorja Osimhena in zamenjavi našel v Kanadčanu Jonathanu Davidu in Turku Buraku Yilmazu, so številni analitiki dogajanja z lepimi besedami opisovali, da mora biti nekdo v tem francoskem klubu malce čez les. David je bil zvezda v vzponu, toda Burak Yilmaz? Kaj za vraga v Franciji počne 35-letni Turek, ki je celotno kariero preživel v turškem nogometu (eno sezono je vmes preživel na Kitajskem – op.a) in je v Lille prišel po izteku pogodbe z Bešiktašem?

Dva kroga pred koncem sezone je Lille v sedlu za naslov francoskega prvaka, kar je zares enormen dosežek, če vemo, da je njegov glavni izzivalec eden najboljših klubov v Evropi Paris Saint Germain. Lille naslov napada z Yilmazom in Davidom v napadu, PSG z Neymarjem in Mbappejem.

Burak Yilmaz je v Turčiji dobro znan golgeter, ki je pridno tresel mreže v majicah velikanov Galatasaraya, Trabzonsporja in Bešiktaša, v prvi turški ligi pa je skupaj na svoj račun vpisal kar 187 zadetkov. Čeprav je imel strelsko že veliko uspešnejše sezone, pa še nikoli ni dvignil toliko prahu kot v letošnji sezoni, ko je postal ključni akter ekipe, ki je v nasprotju z vsemi pričakovanji – Lilla nekateri niso videli niti med najboljšimi štirimi – na pragu senzacionalnega naslova državnega prvaka.

Yilmaz je v letošnji sezoni na 31 tekmah zabil kar 17 zadetkov, v času napete borbe za naslov pa je samo na zadnjih petih prvenstvenih tekmah zabil šest golov – eden od njih je bila tudi 'raketa' proti Lensu, ki je postala viralni hit. 'Kral' (Yilmazov vzdevek v Turčiji, ki pomeni kralja – op.a) je postal kralj v državi svetovnih prvakov in igralec, ki je zelo resen kandidat za 'MVP' sezone – če bo Lille na koncu zares prvak, bo že kar malce krivično, če bo prestižno priznanje romalo v roke katerega koli drugega igralca.

Yilmaz je domislica velikega kadrovskega lisjaka z ozadja Luisa Camposa, ki je iskal ekonomično in učinkovito rešitev, najbrž pa je računal na to, da bosta Yilmazu pri prilagajanju na novo okolje pomagala tudi rojaka Zeki Celik in Yusuf Yazici. Yilmaz v Franciji ni postal le nekakšen turist, ki bi na jesen svoje kariere izkušal igranje v enem izmed najboljših prvenstev v Evropi, postal je igralec, ki je ostalim v klubu v  zgled.

"Moraš se obnašati vzorno in na igrišču prevzeti odgovornost. Ko se mlajši igralci primerjajo z menoj, vidijo nekoga, ki je izkušen, predvsem pa vidijo nekoga, ki igra dobro. Na igrišču ni nikakršnega velikega brata. Med tekmo smo vsi enaki, 18-letniki in 30-letniki. Razlika je le v tem, da imam za seboj malo več kilometrov. Na koncu koncev pa se učim tudi jaz. Vsak dan znova," je svojo vlogo v moštvu  pojasnil Yilmaz.

Toda vseeno, kaj Yilmaza dela tako zelo posebnega in odločilnega?

Trener Lilla Christophe Galtier je po tekmi proti Lyonu, naslednji veliki bitki na poti do naslova, povedal, kako sam vidi nepričakovanega junaka v svoji zasedbi.

"Burak je igralec, ki se je v Turčiji navadil osvajati lovorike. Igral je za velike klube in že v načinu, kako se pripravlja na tekmo, vidimo, da je drugačen. Neverjetno je tekmovalen. Na tekmi proti Lyonu je bil gonilna sila našega moštva."

"Spremljam dogajanje v PSG, Monacu in Lyonu. Če vse primerjam med seboj, je Burak Yilmaz še vedno tisti, ki dela razliko," je povedal Galtier.

Vajeni smo, da se kariere pišejo linearno, a Yilmaz je bil vselej nekaj posebnega. Kot mlad napadalec je obetal, se preko manjših klubov prebil do Fenerbahčeja, kjer pa so ga po 16 tekmah in brez enega doseženega zadetka hitro odslovili in ga v zameno za drugega igralca poslali v Trabzonspor.

Pri 25 letih je Yilmaz prvič zares postal nekdo in od takrat naprej se zdi, da je njegova kariera prestopila v neko drugo dimenzijo. Gole je zabijal v valovih – v sezoni 2011/12 jih je v turški ligi zabil celo 32 -  v času, ko je bil morda zrel na prestop na evropski zahod pa je izbral selitev na Kitajsko, iz katere pa je vrnil po letu dni in znova počel to, kar je počel prej. Zabijal v serijah, le da tokrat v majici Bešiktaša.

Bilo je zamišljeno, da bo v pokoj odkorakal kot legenda turškega prvenstva, a mu je bilo vseeno usojeno nekaj več. Naslov francoskega prvaka z Lillom bi bila nedvomno krona kariere turškega Krala, zaradi katerega bo morda v Franciji poslej še kdo pomislil na to, da niso le nadarjeni čudežni dečki edino zlato, ki se sveti.