(foto: uradna spletna stran kluba)
Norveško je v ligi prvakov pred desetletji tradicionalno zastopal Rosenborg, zdaj pa je štafetno palico prevzel Bodo/Glimt, ki je svojevrstni fenomen.
O norveškemu arktičnemu fenomenu Bodo/Glimt smo na teh straneh že pisali pred nekaj meseci, ko je igral v polfinalu lige Europa proti angleškemu velikanu Tottenhamu. Takrat norveškemu prvaku ni uspel veliki met in senzacionalna uvrstitev v finale, zdaj pa je Superlaget dosegel nov izreden uspeh z uvrstitvijo v ligaški del najprestižnejšega klubskega tekmovanja na svetu, lige prvakov.
Zaradi serije evropskih uspehov v zadnjih letih je imel Bodo/Glimt najvišji koeficient med vsemi klubi, ki so sodelovali v segmentu kvalifikacij za ligo prvakov, kjer sodelujejo samo prvaki nižje rangiranih držav, tako imenovani Champions Path. To je pomenilo, da so bili uvrščeni direktno v play-off in jim ni bilo treba igrati v predhodnih kvalifikacijskih krogih.
Kljub temu jim je žreb na zadnji stopnički namenil kar zahtevnega nasprotnika, avstrijskega prvaka Sturm iz Gradca. Toda Norvežani so Sturm, za katerega igrata tudi slovenska nogometaša Jon Gorenc Stanković in Tomi Horvat, že na prvi tekmi na domačem štadionu Aspmyra razbili s 5:0. Povratna tekma na Štajerskem je bila tako zgolj formalnost. Avstrijci so jo sicer dobili z 2:1, toda klub iz Arktičnega kroga se je kljub porazu prvič v zgodovini uvrstil med evropsko elito.
Zasluge za postopno organsko rast kluba imajo ljudje iz uprave, inovativni trener Kjetil Knutsen in številni igralci, ki so na igriščih širom Evrope častno predstavljali rumeno-črni grb in se borili do zadnjega atoma moči. Da pa so nogometaši norveškega prvaka tako mentalno močni ima zasluge bivši vojaški pilot Bjorn Mannsverk, ki že od leta 2017 sodeluje s klubom in je poskrbel za pravo transformacijo v načinu razmišljanja in pripravah na tekme.
Nekdanji poveljnik eskadrilje norveških kraljevih zračnih sil je v času vojaške kariere sodeloval pri mnogih bojnih misijah, med drugim tudi v Afganistanu in Libiji. Leta 2011, ko je sodeloval pri napadu NATA na Libijo, je za svoje pilote razvil mentalne tehnike, ki so jim pomagale pri pripravi na vojaške akcije.
Šest let kasneje so v stik z Mannsverkom stopili ljudje iz Bodo/Glimta, saj je klub ravno izpadel iz prve lige in se je soočal s "kolektivnim živčnim zlomom". Vprašali so ga, če bi jim pomagal pri mentalni pripravi nogometašev. Pristal je pod pogojem, da igralci pridejo k njemu prostovoljno, ne zato, ker bi jim tako ukazal klub. "Rekel sem, da ne bom prihajal tja in vsiljeval odločitve igralcem v korist kluba," je povedal kasneje. "Bil bom tukaj za igralce."
Nogometašem je delo z Mannsverkom izredno pomagalo in kasnejša transformacija kluba iz moštva, ki se bori za obstanek v moštvo, ki serijsko osvaja naslove in dosega neverjetne rezultate v evropskih tekmovanjih, je brez dvoma v določeni meri tudi njegova zasluga. Nogometaši vsak dan pred treningom meditirajo, oblečeni v drese. "To ni nekaj mehkega," pravi Mannsverk. "To je trda izvedba. Kot piloti meditiramo v naših uniformah."
Najbolj očiten primer uspešnosti pilotovih metod je dolgoletni vezist kluba Ulrik Saltnes. Zaradi stresa, ki mu ga je povzročalo igranje nogometa, je razmišljal celo o koncu kariere. Fizični aspekti stresa so se manifestirali tako, da je imel med tekmami pogosto drisko, kar mu je drastično omejevalo minutažo.
Saltnes se je torej odločil, da bo končal profesionalno kariero, Mannsverk pa mu je svetoval, naj zdaj, ko je sprejel to odločitev, preprosto uživa v zadnjih mesecih igranja nogometa in naj preneha skrbeti. Sledila je popolna transformacija in v mesecu in pol so želodčne težave izginile, Saltnes pa se je odločil, da ne bo prenehal z igranjem. V minuli sezoni je ta isti igralec zabil oba gola za slavno zmago 2:0 na italijanskim Lazijem v četrtfinalu lige Europa.
Mannsverk je uvedel drastično spremembo v način razmišljanja in pripravo na tekme. Namesto, da se nogometaši fokusirajo na rezultat, se fokusirajo na proces. V klubu si ne postavljajo več specifičnih ciljev pred začetkom sezone, stanje na ligaški razpredelnici jih ne zanima. Vsa pozornost je namenjena procesu: treningom in izvedbi na igrišču. "Ko se osredotočaš samo na rezultate, to generira veliko stresa," pojasnjuje Mannsverk. "Osredotočanje na izvedbo pa je resnično kreativen proces in nogometaši lahko postanejo najboljša verzija sebe."
Te metode so brez dvoma vsaj deloma zaslužne, da bo lokalni klub iz Arktičnega kroga v tej sezoni igral v ligi prvakov in meril moči z največjimi evropskimi klubi. Proti mentalno stabilnim in izredno fizično pripravljenim Norvežanom ne bo nikomur lahko.